Robert B Fishman
Podjetje Boston Consulting Group (BCG) za poslovno svetovanje ocenjuje, da znaša 150 bilijonov ameriških dolarjev (USD) Vrednost svetovnih gozdov. To je več kot trenutna cena vseh zalog (približno 87 trilijonov dolarjev) in vsega zlata, ki ga je človeštvo kdaj pridobilo (dvanajst trilijonov USD po trenutno visoki ceni).
Gozdovi hranijo velike količine CO2, čistijo vodo in zrak, zagotavljajo življenjski prostor živalim in rastlinam ter zagotavljajo preživetje milijonom ljudi. Kljub temu vsako minuto (!) Gozdno območje v velikosti 30 nogometnih igrišč izgine.
Zamenjava "dela" gozdov s tehnologijo bi ljudi stala 135 bilijonov dolarjev. To bi bilo okoli 17.000 dolarjev za vsakega človeka na svetu.
Danes gozdovi pokrivajo približno 30% površin na našem planetu. Petina jih je v Rusiji, dvanajst odstotkov v Braziliji, devet odstotkov v Kanadi, osem odstotkov v ZDA in pet odstotkov na Kitajskem.
"Drvarji v Amazoniji ne delujejo od doma"
Če bomo nadaljevali tako kot doslej, bo skoraj tretjina teh gozdov do leta 2050 izginila. To pomeni izgubo v višini približno 50 bilijonov dolarjev. Za primerjavo: kriza v Coroni je človeštvo doslej stala približno 16 bilijonov dolarjev.
Toda kaj ogroža gozd? Za BCG gre za manj gozdnih požarov in škodljivcev, vendar za 70% globalno segrevanje in krčenje gozdov. V času koronske krize se je uničenje amazonskega pragozda še naprej pospeševalo. "Nezakoniti drvarji ne delajo od doma," je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal Romulo Batista iz Greenpeacea. Znanstveniki BCG imenujejo pet ključnih korakov za reševanje gozdov:
- Sajenje dreves
- trajnostno gospodarjenje z gozdovi, tj. Ne smemo posekati več, kot raste. Po BCG trenutno trajnostno upravlja le 40% svetovnih gozdov.
- bolj trajnostno kmetijstvo
- pridelovati in jesti manj mesa
- Gozdov morda ne bodo več posekali za palmovo olje, sojo, goveje meso in les
- Namesto "spravila" novega moramo reciklirati rabljen les
- Globalno segrevanje moramo v povprečju omejiti na največ 2 stopinji. Tako so se države dogovorile v pariškem sporazumu. Doslej pa ga komaj še ni kdo sledil.
Na ta način bi lahko človeštvo do leta 2050 izgubo gozdov in njihovo vrednost omejilo na vsaj deset odstotkov v primerjavi z današnjim. Glede na študijo bi morali za varčevanje polne vrednosti gozdov posaditi veliko novih. Za to bi potrebovali vsaj območje velikosti Avstralije.
Svetovalna skupina Boston ocenjuje vrednost gozdov v Nemčiji (približno 0,3% svetovnih gozdov) na približno 725 milijard EUR. Tukaj suša in škodljivci do leta 2050 ogrožajo približno deset odstotkov gozdnih površin.
Robert B Fishman
