Zadostnost: Nikomur ne bi smelo vedno želeti več S4F AT

avtorja Martin Auer

Našo zahodno družbo imenujemo »potrošniška družba«, tudi »družba rasti«. Na končnem planetu pa neskončna rast ni mogoča, prav tako ne neskončno naraščajoča potrošnja, tudi če se porabljene dobrine proizvajajo vse bolj in učinkoviteje. Trajnostnega razvoja ne bo brez zadostnosti – v nemščini: »zadostnost«. Toda kaj točno je to? Askeza? Odpoved bogastvu? Ali druga vrsta blaginje?

»Zadostnost pomeni intenzivno uživanje v nekaj stvareh, namesto da bi se obdali s toliko stvarmi, da uživanje ni več mogoče,« piše ekonomist Niko Paech1. Dobesedno pomeni: biti dovolj preskrbljen, imeti dovolj. Gre za uporabo obstoječih virov, da se lahko ponovno regenerirajo. Logično je enostavno ugotoviti, da druge poti ni.

Toda na Zahodu vsako leto povečujemo svojo porabo in večino tega, kar nam tehnologija prihrani v smislu virov z večjo učinkovitostjo, požre ta naraščajoča poraba. Leta 1995 je povprečen avtomobil porabil 9,1 litra goriva na 100 km. Skupno so nemški avtomobili porabili 47 milijard litrov. Leta 2019 je povprečna poraba znašala 7,7 litra, skupna poraba pa še vedno 47 milijard litrov2. Leta 1990 je bila povprečna moč motorja na novo registriranih avtomobilov v Nemčiji 95 KM, leta 2020 pa 160 KM3. Leta 2001 so Nemci s svojimi avtomobili prevozili 575 milijonov km, leta 2019 pa 645 milijonov km. To povečanje je posledica večjega števila avtomobilov na 1000 prebivalcev4. Tehnični napredek je avtomobile naredil le cenovno dostopnejše, hitrejše in težje, ni pa povzročil manjše porabe energije.

Da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb, moramo zmanjšati povprečne svetovne emisije toplogrednih plinov za 6,8 tone na prebivalca na leto (vključno s 4,2 tone CO2).5 pod tono6 pritisnite. In to hitro, namreč do sredine stoletja. Za Avstrijo je izhodišče 13,8 ton emisij na podlagi porabe7. Porazdeljeni so neenakomerno: zgornjih 10 odstotkov prebivalstva povzroči štirikrat več emisij kot spodnjih 10 odstotkov.8. Naloga pred nami je torej velika. Da bi jih premagali, potrebujemo tehnični napredek: obnovljive vire energije, povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov na vseh področjih. Poleg tega rešitve, ki temeljijo na naravi, kot je obnova naravnih krajin, ki lahko absorbirajo veliko več CO2 kot čisto sajenje dreves. Toda nič od tega nas ne bo pripeljalo dovolj hitro, če ne omejimo proizvodnje – in s tem potrošnje – materialnih dobrin. Največje možnosti prihrankov so na področju mobilnosti, prehrane ter gradnje in bivanja. Zadostnosti ni mogoče zaobiti. Na cestah mora biti manj avtomobilov. Namesto da bi sami sedeli v 1,5-tonskem avtu, si moramo z drugimi deliti avtobus, tramvaj, vlak. Kruta tovarniška reja mora izginiti, z njo pa tudi poceni meso v supermarketih. Hkrati so potrebni obsežni prerazporeditveni ukrepi, saj se ne more zgoditi, da bi se eni gostili z ekološko pridelanim mesom, drugi pa si niti v nedeljo ne bi mogli privoščiti šnicla ali jagnječjega kotleta.

Ovire za zadostnost

Potrebo, da ne zaužijemo več, kot zraste, je lahko razumeti, vendar je to spoznanje težko uresničiti. Zakaj? Zakaj je tako težko reči "dovolj"? Sociolog Oliver Stengel imenuje pet ovir, ki stojijo na poti zadostnega vedenja9:

Uživanje manj mesa na primer prihrani denar, vendar ima druge stroške: spreminjanje navad zahteva trud. Nenehno morate razmišljati o svojih dejanjih. Ponovno se moraš naučiti kuhati, spremeniti moraš pot skozi supermarket ali nakupovati nekje drugje in še veliko več.

Druga ovira je kulturna: povečana potrošnja pomeni uspeh, pokažete, da si to lahko privoščite. Omejitev pomeni asketizem, regresijo, stisko. Še posebej lastna hiša in velik, hiter avto sta statusna simbola. Vozniško dovoljenje je prav tako del izobraževanja kot maturitetno spričevalo das Simbol odraslosti. Kdor stalno leta naokoli zaradi opravkov, mora biti pomembna oseba, kdor pa namesto na Maldivih preživi dopust v kurji koži, je revež. A če hočeš res med elito, moraš na Bora Boro. Pri prehranjevanju gre tudi za status, pa tudi za spolne vloge: pravi moški peče meso na vrtu in jé zrezke, debele dva centimetra.

Tretja ovira je: Orientiramo se na vedenje drugih. Delamo tisto, kar je »normalno«. Nočemo biti avtsajderji, nočemo, da na nas gledajo kot na čudake. Toda včerajšnji čudaki včasih postanejo pionirji novih trendov: vegani so še vedno izginjajoča manjšina – v Avstriji 2 % odraslih. Toda vsak supermarket ima zdaj vegansko ponudbo.

Četrtič, ljudje se radi otepajo odgovornosti: jaz kot posameznik ne morem narediti ničesar, to mora storiti »politika«. »Politika« pa krivi volivce. In podjetja krivijo kupce: vi kupite, zato mi proizvajamo.

Poraba vzdržuje sistem

Petič, obstajajo sistemski razlogi za vedno večjo porabo. Podjetja, ki so izpostavljena tržni konkurenci, morajo nenehno povečevati produktivnost dela, da jih ne bodo prehitela. Posledica tega je bodisi izguba delovnih mest ob nespremenjeni proizvodnji bodisi povečana proizvodnja ob enakem številu delovnih mest. In ko je trg zasičen, ko imajo vsi že televizijo, pralni stroj, mobitel, potem morajo postajati ekrani vedno večji, pralni stroji imajo zadnja vrata, kamor lahko med pranjem stlačiš perilo, in mobilni telefoni morajo imeti vedno več prostora za shranjevanje, zmogljivejše kamere itd., da lahko še vedno nekaj prodate. Novi model naredi prejšnjega zastarelega in ga razvrednoti. To ima enak učinek kot vnaprej določena prelomna točka, zaradi katere naprava v idealnem primeru postane neuporabna dan po izteku garancije.

Poleg ekonomskih obstajajo tudi politične ovire. Če bi celotna družba dejansko zadostno živela, bi pred »politiko« postavila ogromne naloge: če se zmanjša potrošnja, podjetja ukinejo delovna mesta, država izgubi davčne prihodke, pokojninski sistem zabrede v težave itd. "Politika" se želi takšnim težavam čim bolj izogniti. Zato glede na vašo ideološko držo propagira "varovanje podnebja z občutkom za mero" ali "zeleno rast", namesto da bi resno vzela prestrukturiranje sistema v svoje roke.

Sistem tržnega gospodarstva in z njim povezana politika nam vsiljuje potrošnjo. To pomeni, da se osvobodiš te prisile. Od tod tudi naslov tega članka, ki izhaja iz eseja Ute von Winterfeld: Nikomur si ne bi smelo vedno želeti več. Po Winterfeldovih besedah ​​gre za to prav o zadostnosti, ne o obveznosti10.

Ne skrbite za svoje dobro počutje

Cilj zadostnosti ni odreči se dobremu počutju. Če blagostanje merite s povprečno pričakovano življenjsko dobo, porabo pa z emisijami toplogrednih plinov, ki temeljijo na porabi, potem vidite na primer: Američani proizvedejo povprečno 15,5 ton CO2 na osebo na leto in živijo 76,4 leta. Prebivalci Kostarike proizvedejo 2,2 tone CO2 in živijo 80,8 let11.

Cilj zadostnosti je zadovoljiti potrebe na način, ki najbolj varčuje z viri. Potrebe je mogoče zadovoljiti na različne načine. Od A do B lahko pridete tudi drugače kot z avtomobilom. Če se po nakupih odpravite s kolesom, ne boste prihranili le pri bencinu, ampak tudi pri fitnesu. Prijetno toplino lahko dosežete tako, da povečate ogrevanje, oblečete pulover ali pa hišo toplotno sanirate. Če s svojim pralnim strojem ravnate dobro, lahko zdrži 20 let ali več. Vsaj starejši modeli to zmorejo. Če bi vsi pralni stroji zdržali dvakrat dlje kot danes (običajno 5 do 10 let), bi jih bilo očitno treba proizvesti le polovico manj. Odlomljeno pohištvo je mogoče popraviti ali prebarvati. Obstojnost oblačil lahko podaljšamo tudi z dobro obdelavo. Pravilno operite, popravite manjše poškodbe, zamenjajte predmete, ki so postali dolgočasni s prijateljem. In šivanje vam zagotavlja več in trajno zadovoljstvo kot nakupovanje. Skoraj 40 % vseh oblačil ni nikoli nošenih12. Če ne kupite teh oblačil, to ne povzroči izgube udobja.

Načelo je: zmanjšaj (tj. kupi manj stvari od začetka, pri vsakem nakupu se vprašaj: Ali to res potrebujem?), uporabljaj dlje, popravi, uporabljaj še naprej (npr. daj drugim in kupi rabljeno) in ga reciklirajte šele na koncu. Pomeni pa tudi neodvisnost od mode in trendov. Deljenje in deljenje ustvarja tudi nove družbene stike. In kar je še pomembneje: denarja, ki ga privarčujete s skromnejšim vsakdanjikom, ne zapravite za potovanje z letalom, ki vam bo v enem zamahu uničilo celoten ogljični odtis. Tehnični izraz za to se imenuje povratni učinek in pomembno se mu je izogniti. Če zaradi zadostnega življenjskega sloga dela dohodka ne potrebujete več, lahko ta del namenite za podporo socialnim projektom ali naravovarstvenim projektom. Ali celo razmislite o delu s krajšim delovnim časom.

Organizirajte zadostnost

Vsega se seveda ne da vsiliti posamezniku. Zahteva industrije mora biti proizvodnja trajnih izdelkov, ki jih je mogoče popraviti, in prenehanje prakse "načrtovane obrabe". Priti od A do B je lažje, če sta A in B bližje skupaj, zlasti stanovanje, delo in zaloge. Tu je potrebno urbanistično načrtovanje. Tudi pešci in kolesarji se morajo počutiti varne. Skupna uporaba in deljenje sta lažji, če bivalne razmere to omogočajo prek skupnih prostorov, skupnih kuhinj, sob naredi sam, pralnic itd.

Če bi na splošno vsako povečanje produktivnosti izravnali z ustreznim skrajšanjem delovnega časa, bi proizvodnja blaga ostala stabilna. Povprečno letno število delovnih ur v območju evra se je od leta 1995 zmanjšalo za 6 %, vendar se je produktivnost povečala za 25 %.13. Da bi ohranili življenjski standard leta 1995, bi lahko danes delali 20 % manj kot takrat. To je samo ponazoritev, saj bi dejansko bilo treba prestrukturirati delo, od materialne proizvodnje (in njenega upravljanja) do izobraževanja, znanosti, zdravstva, oskrbe, kulture. Prav tako bi bilo treba pravičneje porazdeliti priložnosti za delo in zaslužek. Varčevanje z delom ne bi smelo pomeniti, da nekateri delajo naprej kot prej, drugi pa ostanejo brez dela in brez dohodka.

Gospodarstvo v službi ljudi in narave

Dokler je maksimizacija dobička motor gospodarstva, zadostnosti v družbenem merilu ni mogoče doseči. Ni pa nujno, da ima vsako podjetje dobiček. »Socialna ekonomija« se vidi kot ekonomija, ki služi ljudem in naravi. Sem spadajo neprofitna ali zadružna stanovanja, skupnosti obnovljivih virov energije, obrtna in industrijska podjetja v lasti zaposlenih, maloprodajne zadruge, kreditne, platformne in tržne zadruge, solidarnostne kmetijske pobude, nevladne organizacije na področju trajnostnega razvoja in še veliko več.14. Po podatkih Evropske komisije je v Evropi približno 2,8 milijona organizacij socialne ekonomije. Ustvarjajo več kot 13 milijonov delovnih mest in tako zaposlujejo 6,3 % evropske delovne sile15. Ker takšna podjetja niso dobičkonosna, niso podvržena pritisku rasti. Predpogoj za zadostnost, za možnost reči: "Dovolj je", je, da se demokratično pogaja, kaj, koliko in kako se proizvaja. Socialna ekonomija ponuja to možnost, čeprav le v skromnem obsegu. Spodbujanje in širitev te neprofitne veje gospodarstva je poleg širitve socialne države eden bistvenih predpogojev socialno-ekološke transformacije. Demokratično gospodarsko delovanje še ni zagotovilo za trajnostno gospodarsko delovanje. Ustvarja možnost, da prevladata razum in občutek za »pravo sorazmerje«.

1Paech, Niko (2013): Pohvala redukciji. V: Zadostnost kot ključ do več življenjske sreče in varovanje okolja, oO. založba oekom.

2https://www.umweltbundesamt.de/daten/verkehr/endenergieverbrauch-energieeffizienz-des-verkehrs

3A. Ajanovic, L. Schipper, R. Haas (2012): Vpliv učinkovitejših, vendar večjih novih osebnih avtomobilov na porabo energije v državah EU-15 https://doi.org/10.1016/j.energy.2012.05.039 in .https://de.statista.com/statistik/daten/studie/249880/umfrage/ps-zahl-verkaufter-neuwagen-in-deutschland/

4https://www.forschungsinformationssystem.de/servlet/is/80865/

5https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_greenhouse_gas_emissions und https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_carbon_dioxide_emissions_per_capita

6https://www.umweltbundesamt.de/service/uba-fragen/wie-hoch-sind-die-treibhausgasemissionen-pro-person

7https://www.technik.steiermark.at/cms/dokumente/12449173_128523298/4eaf6f42/THG-Budget_Stmk_WegenerCenter_update.pdf

8https://greenpeace.at/uploads/2023/08/gp_reportklimaungerechtigkeitat.pdf

9Stengel, Oliver (2013): Nenehno kapljanje. Proti oviram zadostnosti, V: Zadostnost kot ključ do več življenjske sreče in varstva okolja, oO. založba oekom.

10Von Winterfeld, Uta (2007): Ni trajnosti brez zadostnosti. procesi številka 3/2007, str. 46-54

11https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_carbon_dioxide_emissions_per_capita und https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_countries_by_life_expectancy

12Greenpeace (2015): Oblačila za enkratno uporabo. https://www.greenpeace.de/publikationen/20151123_greenpeace_modekonsum_flyer.pdf

13https://www.bankaustria.at/files/analyse_arbeitszeit_19062023.pdf

14deklaracija o socialni ekonomiji; https://static.uni-graz.at/fileadmin/_files/_event_sites/_se-conference/Social_Economy_Deklaration_20092023_web.pdf

15Komisija EU (2022): Akcijski načrt socialne ekonomije, informativni pregled, https://ec.europa.eu/social/BlobServlet?docId=24985&langId=en