in

Sosaiete a tagata lautele - kelu o le faatemokalasi

Na o le 16 pasene o tagatanuu o Europa o loʻo talitonu pea ia latou vaega faaupufai. I le taimi lava e tasi, o le sosaiete lautele e fiafia i se tulaga maualuga i totonu o le faitau aofaʻi. E i ai le malosiaga e toe faʻafoisia ai le le talitonuina ma le faʻafefeina le vavaeeseina o tagatanuu mai le setete?

O le tamaoaiga o le tamaoaiga ua le gata ina maua ai se malosi malosi i le tamaoaiga i Europa. O loʻo faʻaalia ai foi le suiga o le faatuatuaga o tagata Europa i faalapotopotoga a le EU, faapea foi ma o latou malo ma palemene, ua pagatia. O se suʻesuʻega lata mai o Euro Barometer o loʻo faaalia ai na o le 16 pasene o tagatanuu o Europa i Europa uma e talitonuina a latou vaega faʻapolokiki, ae latou te leʻo faʻatuatuaina atoa le 78 pasene. O Austria o se tasi o na atunuu o loʻo i ai pea i le Palemene a le Atunuʻu ma le malo se maualuga o le faʻatuatuaina (44 poʻo 42 pasene). I soʻo se tulaga, sili atu nai lo le faalapotopotoga a le EU (32 pasene). I le isi itu, o le toʻatele oi latou ua le toe faʻatuatuaina a latou malo ma palemene a le malo, faapea foi i totonu o faalapotopotoga a le EU, e manumalo i le EU atoa.

Talitonu i ofisa faaupufai i Ausetalia ma EU (i le pasene)

sosaiete tau le va o

O aʻafiaga o lenei faʻalavelave faʻalagolago e le faʻavalea. O le aufaipese o le itu taumatau, o le EU-critical ma xenophobic na manumalo i le palota a Europa i le tausaga ua teʻa, ma o le konetineta tuai sa faatumulia i le tele o tetee - e le gata i Eleni, Italia, Farani poo Sepania, ae faapena foi i Brussels, Ireland, Siamani po o Ausetalia tagata i luga o auala aua latou te lagona le tuulafoaia e faiga faaupufai. O le le fiafia o tagata ma o latou sui faaupufai ua leva ona oʻo atu i se lalolagi atoa. O le Ripoti a le CIVICUS o le Sosaiete a le Sosaiete Lipoti 2014 na maua, mo se faataitaiga, i le 2011 tagata i atunuu e 88, e tusa ma le afa o atunuu uma, sa auai i faatinoga o masini. I le silasila i faafitauli o tagata sulufai i le taimi nei, o le maualuga (talavou) leai se galuega, o le tele o tupe maua ma le tamaoaiga o le tamaoaiga, faatasi ai ma le vaivai o le tamaoaiga, o le faʻalauiloaina o le sosaiete e mafai ona faʻateteleina. O le mea lea e le o se mea e ofo ai, o se tasi o popolega aupito sili o le faatemokalasi faʻaonaponei, o le vavaeeseina o tagatanuu mai faiga faʻapolokiki. Ma afai e leai, ona tatau loa lea.

O le fesili e tulaʻi mai pe ono mafai e le faʻamalosia faʻamalosiakalasi o sosaiete faʻale-malo ona faʻafefeina le faʻalauiloaina o sosaiete ma le faʻaitiitia o le felagolagomaʻi. E i ai le malosi e toe faʻafouina ai le talitonuga ma faʻagataina le faʻamaloloina o tulaga faʻatemokalasi, aia tatau a tagata soifua, paleni o tagata lautele ma le faapalepale? E mafai ona avea ma sui o le manatu o le auai, faatemokalasi ma le faamasinoga amiotonu e sili atu ona talitonu nai lo le setete ma fiafia i se mea ua leva ona leiloa i faalapotopotoga faaupufai: o le faatuatuaina o le faitau aofaʻi.

"O le sosaiete faʻale-malo e tuʻuina atu i taimi uma le tele o le talitonuga nai lo malo, sui pisinisi ma le aufaasālalau. Matou te ola i se taimi e sili atu ai le taua o tupe siliva. "
Ingrid Srinath, Civicus

E tusa ai ma se suesuega telefoni sui o Marktforschunsginstituts maketi (2013) tusi iva mai le sefulu faalapotopotoga sosaiete faalemalo i Austria attaches taua tele ma sili atu nai lo 50 pasene o Austrians talitonu o le a faateleina atili lona taua. I tulaga Europa, o se ata faapena: O se suesuega barometer Euro i fetuunaiga 2013 o tagatanuu EU mo faatemokalasi ua i ai na faaalia ai 59 pasene o Europa talitonu o faalapotopotoga tumaoti (Faalapotopotoga Tumaoti) o le a faasoa atu a latou fiafia i ai ma tulaga faatauaina. "O le sosaiete faʻale-malo e tuʻuina atu i taimi uma le tele o le talitonuga nai lo malo, sui pisinisi ma le aufaasālalau. Matou te ola i se taimi e sili atu ai le taua o tupe maua, "o le saunoaga lea a Ingrid Srinath, o le failautusi muamua o le CIVICUS Global Alliance mo le auai i le va o tagata.

O faʻalapotopotoga faʻavaomalo ua faʻapupulaina lenei mea. Mo se faʻataʻitaʻiga, na tusia e le World Economic Forum i lana lipoti e uiga i le lumanaʻi o sosaiete faʻale-malo: "O le taua ma le faʻamalosia o sosaiete lautele ua faʻalauteleina ma e tatau ona faʻamalosia e toe faʻalagolago le faʻalagolago. [...] O tagata lautele e le tatau ona toe vaaia o se "vaega lona tolu", ae o se faapipii e taofiofi faatasi ai le lautele o le lautele ma tagata tumaoti ". Na matauina foi e le Komiti o Minisita o le Fono a Europa i lana fautuaga "le sao taua o faalapotopotoga tumaoti i le atinaʻe ma le faatinoga o le faatemokalasi ma aia tatau a tagata, aemaise lava i le faalauiloaina o tagata lautele, auai i olaga lautele ma faamautinoa le manino ma le tali atu i pulega". O le aufaigaluega faufautua a Europa maualuga, BEPA, o se tasi o matafaioi taua i le auai o le sosaiete i le lumanaʻi o Europa: "E le toe avea ma mataupu o le feutagai poo le talanoaina ma tagatanuu ma sosaiete lautele. O aso nei e uiga i le tuʻuina atu i tagatanuu le aia tatau e fesoasoani ai e fesuiaiga faaiuga a EU, tuʻuina atu ia i latou le avanoa e fai ai faiga faʻapolokiki ma tali atu le setete, "o loʻo fai mai ai se lipoti e uiga i le matafaioi a le sosaiete.

Ma le mamafa faaupufai?

O le tele o NGO faʻapisinisi Austrian o loʻo faia se taumafaiga faʻamaoni e auai i le faia o faaiuga faʻavae ma manatu-faia. "Matou te talanoa i lo tatou mataupu ua aafia tuusao ai faaiuga-pulega tau i le malo (Matagaluega, lala sooupu a) ma le tulafono (National Fono, fonotaga itumalo) ia faia faafitauli iloa ma laveai fofo", e pei o Thomas Mördinger mai faasao-faauo ofisa, se feagaiga o faalapotopotoga 16 i le fanua o Siosiomaga, natura ma meaola lelei. I le avea ai o se vaega o lana tauvaga, e fesoʻotaʻi foi WWF Austria i palemene, matagaluega, pulega ma sui faaupufai i tulaga faʻaitumalo ma le itumalo. O le Asylkoordination Austria, o se fesootaiga o AusländerInnen- ma faalapotopotoga o tagata sulufai, i le faasologa, e galue ai i se talanoaga faifai pea ma le vaega faaupufai, ina ia, mo se faataitaiga, ua faia suesuega le Palemene, lea ua fiafia e le Asylkoordination pe tusia.

"I se tulaga aloaia, o avanoa mo le auai i tulafono i Austria e matua faatapulaaina."
Thomas Mördinger, Ofisa ole Fale

E ui lava o le fesuiaiga i le va o faigamalo a Ausetalia, pulega ma sosaiete a tagata lautele e olaola, o lona uiga o se maualuga maualuga o le faipule. E naʻo luga o se faʻamatalaga e le faʻaaogaina ma e faʻamapulaʻa i ni nai faʻalapotopotoga. I le tele o tulaga, o le faʻavae e sau mai sui o le sosaiete. Thomas Mördinger mai le ÖkoBüro o loʻo tuʻuina mai se malamalamaga i le faiga o lenei fesoʻotaʻiga: "O loʻo faʻatumauina e le matagaluega a latou lava lisi, o faʻalapotopotoga e valaʻaulia e faʻamatala. Ae ui i lea, o taimi o iloiloga e masani ona pupuu tele pe ua uma ona faataatia mo se suʻesuʻega loloto o se tusitusiga faaletulafono lea e aofia ai taimi masani o tafaoga. " E ui o sui o le sosaiete lautele e mafai ona masani ona tuʻuina atu taofi, e leai ni tulafono faʻamaonia mo le faia. "I se tulaga aloaʻia, o avanoa mo le auai i tulafono i Austria e matua tapulaa lava," o le saunoaga lea a Mördinger. O lenei faaletonu ua faamaonia foi e Franz Neunteufl, Pule Faatonusili o faalapotopotoga e le o ni tupe mama (IGO): "O le talanoaga e le o se mea masani, o se taimi umi ma le umi e le faatulagaina ma faatulagaina pe a manaomia."

"O le talanoaga e masani lava i taimi uma, punctual ae le o le faatulagaina ma le faatulagaina lelei e pei ona manao ai."
Franz Neunteufl, lagolagosua mo faalapotopotoga e leai ni tupe (IGO)

O talanoaga faalemalo ua leva ona avea ma tulaga faavaomalo. Mo se faʻataʻitaʻiga, o le Pepa Paʻe i luga o le Puleʻaga Europa, o le Aarhus Convention, ma le Fono a Europa e talosagaina se faʻavaeina o le faʻalapotopotoga a sosaiete i totonu ole tulafono. I le taimi lava e tasi, faalapotopotoga faʻavaomalo - tusa lava pe o le UN, G20 poʻo le Komisi Europa - ia faʻaali ma faʻaauau ona aofia ai faʻalapotopotoga a le sosaiete faʻapitoa i faʻatalanoaga faʻalapotopotoga aloaia.

Sosaiete a le Sosaiete: O Le Talosaga

Mo Franz Neunteufl, o le mea ua taʻua o "puupuu", o le faataitaiga sili o se aloaia ma mautu le galulue faatasi i le va tau le va o tagata ma le malo. O lenei puupuu o se tusia maliega i le va o le faalapotopotoga setete ma sosaiete faalemalo lea na faatonutonu ai le faamoemoega ma le tulaga o lo latou aafiaga. O lea la, o le valaau puupuu e uiga i le mai itu tutoatasi ma sini öffenlicher o faalapotopotoga tau le va o tagata e faaaloalo ma puipuia ina ia mautinoa o loo latou saunia i se auala talafeagai ma tulaga tutusa o punaoa ma o le a aofia ai mai le taimi vave e mafai ai i le atinae o polokalame faaupufai. O le lalolagi le va o tagata, i le taimi, e le manaomia ai le puupuu o se faalapotopotoga tau tomai faapitoa, o se faamaoniga mausali o se faavae faiga mo a latou fuafuaga ma polokalame elicit ma le faatusa o le manatu ma mea e fiafia o lo latou sini le aofia ma le manino itiiti e uiga i le o ai i latou ma sui ma mai ai.

Faatasi ai ma le faaiuga o le Kamupani, o le malo o Peretania na ia tautino atu ia te ia lava "i le tuuina atu i tagata o le malosi ma le puleaina oo latou olaga ma o latou alalafaga, ma le tuuina atu o fegalegaleaiga lautele i fafo atu o le pulea o le setete ma faiga faavae i luga." Na ia vaaia lana matafaioi muamua i le "faafaigofieina o suiga faaleaganuu e ala i le tuuina atu o le malosiaga mai le ogatotonu ma faateleina le malamalama". O lea la e le o se mea e ofo ai e faapea o Egelani foi ei ai lona lava "Matagaluega o le Va o Tagata Lautele".
O le mea moni, e tusa ma le afa o le Usufono a le Iunaite Setete uma o Amerika ua latou atiaeina sea pepa ma ua ulu atu i se paaga faapaaga ma sosaiete. Ausetalia e le o iai iina.

Ausetalia NGO

O le sosaiete a Ausetalia e aofia ai 120.168 kalapu (2013) ma se numera e le mafaamatalaina o faavae alofa. O le lipoti o le Lipoti Faʻaletausaga a Ausetalia o loʻo faaalia ai foi i le tausaga 2010 5,2 pasene o tagata faigaluega uma i Ausetalia sa faigaluega i 15 tausaga i le vaega e le o ni tupe maua.
O le taua tau tamaoaiga o sosaiete a tagata lautele e le tatau ona le amanaiaina. E ui lava e le o faʻapipiʻiina lenei tulaga i lenei atunuu, ae o loʻo fuafua pea e tusa ai ma tulafono faʻavae. Mo se faʻataʻitaʻiga, o faʻataʻitaʻiga a le Vienna University of Economics ma le University of Krems University, o loʻo faaalia ai o le aofaiga o tupe faasili o faalapotopotoga a Austrian i le va o le 5,9 ma le 10 o le aofaʻi piliona o Euro i le tausaga. E fetaui lenei ma le 1,8 i le 3,0 pasene o le aofaʻiga o le tamaoaiga o le atunuu o Ausetalia.

Photo / Vitio: Shutterstock, Filifili filifiliga.

Tusiaina e Veronika Janyrova

1 comment

Tuu se savali
  1. O se mea uiga ese le le taʻua o le "Civil Society Initiative" poʻo le le leoa o le "Austrian Social Forum", o lapoʻa pito sili ona tele ia o tutoʻatasi tutoatasi NGOs. O le tele o foaʻi faʻalapotopotoga o loʻo pei o kamupani ma i le tulaga o "faʻalapotopotoga e le o ni tupe mama" e tele ua uma ona tuʻufaʻatasia i le setete setete pe latalata i le pati.

    E uiga i le tulaga moni i Austria a le sili ona leaga vaʻaia tala.

Tuua se Faamatalaga