Helmut Melzer
»Uprava za komunikacije Avstrije (KommAustria) je neodvisen in neodvisen Regulativni in nadzorni organ za elektronske avdio medije in elektronske avdiovizualne medije v Avstriji,« je povedal sam KommAustria na svojem Spletna stran. To vključuje tudi nadzor nad državno televizijo ORF. Vendar, kot slednji potrjuje v poročilu o ponovni izvolitvi šefa KommAustrie Michaela Ogrisa: "Vlada je podaljšala jutri bo pet članov KommAustria opravljalo svoje funkcije v Svetu ministrov.”
Žal se ne sliši tako neodvisno, tako kot se je morala ORF že dolgo sprijazniti s tem, da je politično okupirana in zato tudi neodvisna. Državni medij, za katerega bodo kmalu vsi Avstrijci plačevali pavšal, je moral vedno znova sprejemati kritike novinarske nevestnosti in neobjektivnosti - predvsem ko gre za domače, kontroverzne teme.
Upor v ORF?
Dober primer tega je poročilo ORF o Volilno slavje po zadnji zmagi Erdogana na Dunaju. Lahko govorite o Erdoganu, kar hočete, ampak: Če kot državni medij dovolite, da se v družbeno eksplozivni zadevi povedo samo tiste stranke (ÖVP, FPÖ), ki bi rade okoli Avstrije zgradile zid, bi verjetno morali uporabite izraz »spodbujanje sovraštva« in Sploh ne uporabljajte več »objektivnosti«. Pozor: poročilo kritizira ljudi, ki so uveljavljali in slavili svoje demokratične pravice. Mirno, v najboljšem primeru hrupno. Toda za to gre pri naših ljubiteljih nogometa.
Svoboda mnenja pri Wegscheiderju
Zdaj pa tole: Po pritožbi Concordia Press Cluba pri Servus TV je KommAustria ugotovila pet primerov kršitev načela objektivnosti (oddelek 41 (1) Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah). Spodbuda za kritiko je bil »Wegscheider«. Tudi o tem si lahko vsak misli, kar hoče. Mnenje KommAustria: Format je treba opredeliti kot mnenjski komentar o aktualnih dogodkih z izoliranimi satiričnimi elementi. In za to je pomembno ohraniti objektivnost.
Zvezno upravno sodišče je pred dnevi videlo drugače – in brez zamenjave razveljavilo odločitev medijskega organa. Tenor: Wegscheider je satira in satiri je to dovoljeno.
Politični napad na svobodo tiska v Celovcu
Kdor sedaj verjame v osamljen primer, se močno moti. Pred kratkim je odmeval primer na Koroškem. Po preiskovalni preiskavi direktorja celovškega sodnika je državno tožilstvo v Celovcu zaplenilo delovno opremo svobodnemu novinarju in začelo preiskavo "sodelovalcev pri zlorabi položaja".
Preiskovalno delo državnega tožilstva v Celovcu je tudi v očitnem nasprotju s kodeksom časti avstrijskega tiska: točka 1.1 pravi, da se zbiranje in širjenje novic in komentarjev ne sme ovirati. Alexander Warzilek, generalni direktor Sveta za tisk, o tem: »Zaplemba delovne opreme de facto onemogoča novinarsko delo. Odgovorne pozivamo, naj takoj prenehajo s tem poseganjem v svobodo tiska.«
S tožbami proti javnosti
Podnebne aktiviste vse bolj spremljajo in tožijo tudi korporacije – kot je OMV – in vlade. Preberite tukaj. Tako ekstremno, da ima ime: SLAPP (angleško strateška tožba proti udeležbi javnosti = strateška obleka proti sodelovanju javnosti) je ime postopka za utišanje javne kritike. To je klofuta za svobodomiselni svet. V Avstriji je to že dolgo tradicija. VGT je na primer aktiviste za pravice živali pred približno 15 leti pritegnil na sodišče in jih prisilil v zasebni stečaj. Pred kratkim se je pritožil tudi SPAR, ker so jih borci za pravice živali povezovali s trpljenjem živali.
Represalije proti globalnemu premisleku
Na žalost je treba priznati, da politične in gospodarske sile uporabljajo vsa sredstva, da se branijo pred globalnim premislekom v smeri pravičnejše prihodnosti. Načelo ima ime: neoliberalizem, v Avstriji ÖVP. Škoda, da Zeleni niso v vladi.
