in

Civilna družba - lepilo demokracije

Samo njihovi odstotki državljanov EU še vedno zaupajo v svoje politične stranke. Hkrati civilna družba uživa visok ugled med prebivalstvom. Ali ima možnost obnoviti izgubljeno zaupanje in preprečiti odtujitev državljanov iz države?

Gospodarska kriza ni le močno prizadela gospodarsko rast v Evropi. Označuje tudi prelomnico, v kateri se je zaupanje Evropejcev v institucije EU, pa tudi v njihovih nacionalnih vladah in parlamentih, zmanjšalo. Najnovejša raziskava Euro Barometer kaže, da samo njihovi odstotki državljanov EU v Evropi zaupajo svojim političnim strankam, medtem ko ne izrecno zaupajo celotnemu odstotku 16-a. Avstrija je ena od držav, v katerih imajo nacionalni parlament in vlada še vedno relativno visoko stopnjo zaupanja (78 ali 44 odstotek). V vsakem primeru več kot v institucijah EU (42 odstotkov). Po drugi strani pa prevladuje večina tistih, ki so izgubili zaupanje v svoje nacionalne vlade in parlamente ter v institucije EU.

Zaupanje v politične institucije v Avstriji in EU (v odstotkih)

civilna družba

Posledice te krize zaupanja niso zanemarljive. Lani je desno populitische, evroskeptik in ksenofobičnih strank pojavila kot zmagovalci na evropskih volitvah in stare celine je bila polna množične proteste - ne samo v Grčiji, Italiji, Franciji in Španiji, ampak tudi v Bruslju, na Irskem, v Nemčiji in Avstriji Ljudje so se odpravili na ulice, ker se počutijo zapuščene s politiko. Ljudsko nezadovoljstvo s svojimi političnimi predstavniki že od nekdaj doseže svetovno razsežnost. Država CIVICUS civilne družbe Poročilo 2014 izjavil o tem v 2011 88 ljudi v državah, oziroma približno polovica vseh držav, ki sodelujejo v množičnih demonstracijah. Glede na trenutno krizo begunca visoko (mladih) brezposelnost, skrajno dohodek in premoženje neenakosti, skupaj s šibko gospodarsko rastjo, je pričakovati, da se bo polarizacija družbe postanejo bolj akutna. Ni presenetljivo, da je eden od največjih skrbi sodobnih demokracij odtujitev državljanov pred političnimi procesi. In če ni, bi morala biti.

Pojavlja se vprašanje, ali lahko demokratična krepitev civilne družbe izniči polarizacijo družbe in propad socialne kohezije. Ali ima možnost obnoviti zaupanje ljudi in ustaviti odklanjanje demokratičnih vrednot, človekovih pravic, socialnega ravnotežja in strpnosti? Predstavlja idejo o participaciji, demokraciji in socialni pravičnosti veliko bolj verodostojno od države in uživa nekaj, kar je že dolgo izgubilo politične institucije: zaupanje prebivalstva.

"Civilni družbi dosledno daje več zaupanja kot vlade, predstavniki podjetij in mediji. Živimo v času, ko je zaupanje najbolj dragoceno v vseh valutah. "
Ingrid Srinath, Civicus

Glede na reprezentativni telefonski anketi trga Marktforschunsginstituts (2013) napisati devet od desetih organizacij civilne družbe v Avstriji pripisuje velik pomen in več kot 50 odstotkov Avstrijcev verjame, da se bo njen pomen še povečal. Na evropski ravni je podobna slika: barometer raziskava Euro popravka 2013 državljanov EU za participativno demokracijo je pokazala, da 59 odstotkov Evropejcev meni, da bi nevladne organizacije (NVO), delijo svoje interese in vrednote. "Civilni družbi dosledno daje več zaupanja kot vlade, predstavniki podjetij in mediji. Živimo v času, ko je zaupanje najbolj dragocena za vse valute, "je dejala Ingrid Srinath, nekdanji generalni sekretar svetovne Alianz na civilno sodelovanje CIVICUS.

To dejstvo vse bolj upoštevajo mednarodne organizacije. Na primer, piše Svetovnega gospodarskega foruma v svojem poročilu o prihodnosti civilne družbe: "Pomen in vpliv civilne družbe se povečuje in je treba spodbujati, da bi ponovno vzpostavili zaupanje. [...] Civilno družbo ne bi smeli več gledati kot na "tretji sektor", ampak kot lepilo, ki ima javno in zasebno sfero skupaj. " Odbor ministrov je v svojem priporočilu "bistven prispevek nevladnih organizacij k razvoju in izvajanju demokracije in človekovih pravic, zlasti s spodbujanjem ozaveščenosti javnosti, sodelovanje v javnem življenju in da se zagotovi preglednost in odgovornost v javnih organov," priznava tudi. Prav tako je na ravni visoke evropske svetovalci BEPA piše sodelovanje civilne družbe igrajo ključno vlogo v prihodnost Evrope: "To ni več o tem posvetovati z državljani in civilno družbo ter da bi razpravljali z njimi. Danes gre za državljane, ki imajo pravico pomagati pri oblikovanju odločitev EU in jim dati možnost, da vlade in vlade prevzamejo odgovornost, "navaja poročilo o vlogi civilne družbe.

In politično težo?

Mnoge avstrijske nevladne organizacije se iskreno trudijo sodelovati pri političnem odločanju in oblikovanju mnenj. "Pogovarjamo se z našimi vprašanji neposredno prizadeti nosilci odločanja v vladi (ministrstva, agencije) in zakonodajne (Državni svet, pokrajinski sklopi), da se težave zaveda in poda rešitve", kot so Thomas Mördinger iz okolju prijaznih pisarni, zavezništvo 16 organizacij na področju Okolje, narava in dobro počutje živali. V okviru svojih kampanj se WWF Austria prav tako dotika parlamentarnih strank, ministrstev, oblasti in političnih predstavnikov na pokrajinski in občinski ravni. Asylkoordination Avstrija, mreža AusländerInnen- in begunskih organizacij, po drugi strani deluje stalen dialog s političnimi strankami, tako da se, na primer, so iz parlamentarne preiskave, ki so jih vzbuja Asylkoordination ali celo pripravljen.

"Na uradni ravni so možnosti za sodelovanje v zakonodaji v Avstriji zelo omejene."
Thomas Mördinger, ekološka pisarna

Čeprav je izmenjava med avstrijsko politiko, administracijo in civilno družbo živahna, je značilna visoka stopnja samovoljnosti. To poteka samo neformalno in je omejeno na nekaj organizacij. V večini primerov pobudo prihajajo iz predstavnikov civilne družbe. Vpogled v praksi tega sodelovanja so Thomas Mördinger od Ökobüro: "ministrstva opravi svoje sezname, katere organizacije bodo povabljeni, da svoje pripombe. Vendar pa so obdobja preverjanja pogosto prekratek ali določena za globlje analizo pravnega besedila, ki vključuje klasične počitnice. " Medtem ko lahko predstavniki civilne družbe navadno dajejo mnenja, ni nobenih zavezujočih pravil. "Na uradni ravni so možnosti za sodelovanje v zakonodaji v Avstriji zelo omejene," je nadaljeval Mördinger. Ta primanjkljaj je tudi potrdila, Franz Neunteufl, direktor zagovorništva neprofitnih organizacij (IGO): "Dialog je vedno naključno, selektivni in niti približno ni tako organizirano in sistematično po želji."

"Dialog je vedno naključen, točen in ni tako organiziran in sistematičen kot želeni."
Franz Neunteufl, zagovorništvo za neprofitne organizacije (IGO)

Obenem je civilni dialog že dolgo mednarodni standard. Bela knjiga o evropski upravi, Aarhuška konvencija in Svet Evrope na primer pozivata k strukturiranemu vključevanju organizacij civilne družbe v zakonodajni postopek. Hkrati mednarodni organi - bodisi ZN, G20 ali Evropska komisija - predstavljajo in redno vključujejo organizacije civilne družbe v uradne postopke posvetovanja.

Civilna družba: Deal

Za Franca Neunteufla je tako imenovani "kompakt" vzoren primer formaliziranega in zavezujočega sodelovanja med civilno družbo in vlado. Ta dogovor je pisni sporazum med državo in organizacijami civilne družbe, ki urejajo namen in obliko njihove udeležbe. Na primer, Konvencija poziva javnost, naj spoštuje in varuje neodvisnost in cilje organizacij civilne družbe, da bi jim zagotovila sredstva na racionalen in enakopraven način ter se vključila v razvoj političnih programov od najkrajšega možnega datuma. Civilna družba po drugi strani zahteva strokovno organizacijo, trdne dokaze kot podlago za svoje predloge za rešitve in kampanje, sistematično prepoznavanje in zastopanje stališč in interesov svoje ciljne skupine, in nenazadnje glede jasnosti o tem, kdo zastopajo in kdo niso.

S sklepom Združenega kraljestva je vlada Združenega kraljestva priznala, da "ljudem daje več moči in nadzora nad njihovim življenjem in skupnostmi ter družbeno zavezanost, ki presega državne nadzorne politike in od zgoraj navzdol." Njeno vlogo vidi predvsem v "spodbujanju kulturnih sprememb z zagotavljanjem moči iz centra in povečanjem preglednosti". Zato ni presenetljivo, da ima Anglija tudi svoje "ministrstvo civilne družbe".
Dejansko je približno polovica vseh držav članic EU razvila takšen dokument in sklenila zavezujoče partnerstvo s civilno družbo. Na žalost ni Avstrije.

NVO Avstrija

Avstrijska civilna družba vključuje okoli 120.168 klubov (2013) in neprepoznavno število dobrodelnih fundacij. Sedanje gospodarsko poročilo Avstrije še enkrat kaže, da je bilo v letu 2010 5,2 odstotkov vseh delavcev v Avstriji zaposlenih v 15 letih v neprofitnem sektorju.
Ne smemo zanemarjati gospodarskega pomena civilne družbe. Čeprav to še vedno ni sistematično zabeleženo v tej državi, vendar še vedno ocenjeno v skladu s pravili umetnosti. Na primer, izračuni Dunajske univerze za ekonomijo in Univerze za podonavje Krems kažejo, da bruto dodana vrednost avstrijskih nevladnih organizacij med 5,9 in 10 znaša milijarde evrov na leto. To ustreza približno 1,8 do 3,0 odstotka bruto domačega proizvoda v Avstriji.

Foto / video: Shutterstock, Možnost medijev.

1 Kommentar

Pustite sporočilo
  1. Čudno, da se ne omenjata niti "pobuda civilne družbe" niti žal tihi "avstrijski socialni forum", ki sta največji medtematski platformi resnično neodvisnih nevladnih organizacij. Nevladne organizacije z velikimi donacijami so bolj podobne podjetjem, v primeru "neprofitnih organizacij" pa so mnoge že vključene v državni sistem ali blizu stranke.

    Kar zadeva resnične razmere v Avstriji, žal žal zelo površen članek.

Schreibe einen Kommentar