Alexandra Binder
Ein Zakon o dobavni verigiki kaznuje kršitve človekovih pravic in uničevanje okolja s strani podjetij? Ni več na vidiku. Odškodnina pred evropskimi sodišči? Zaželeno razmišljanje ostaja, dokler poslovna združenja delujejo pod krinko sodelovanja za razbremenitev načrtovanih pravil.
Rak, kašelj, neplodnost. Zaradi tega trpijo prebivalci čilske Arice. Ker je švedsko kovinsko podjetje Boliden tja odpremilo 20.000 ton svojih strupenih odpadkov in plačalo lokalnemu podjetju za končno ravnanje. Podjetje je šlo v stečaj. Arzen iz odpadkov je ostal. Prebivalci Arice so se pritoževali. In blisk pred švedskim sodiščem. Dvakrat - kljub kritiki Sveta ZN za človekove pravice.
Posamezen primer? Žal ne. Alejandro García in Esteban Christopher Patz iz Evropska koalicija za korporativno pravosodje (ESCJ) je v svoji analizi »Pritožba Goljata« pravkar raziskalo 22 primerov civilnih postopkov proti podjetjem EU zaradi kršitev človekovih pravic in okolja v tujini. Uradno so sodili le dva od 22 tožnikov - prebivalci Arice niso bili med njimi. Nobenemu tožniku ni bila priznana odškodnina.
Zakaj je tako? "Zadeve se pogosto obravnavajo v skladu z zakonodajo države, v kateri je nastala škoda, in ne po pravu sedeža matičnega ali vodilnega podjetja," pravi Garcia. Mimogrede, običajno je oškodovan kolektiv ljudi – ne glede na to, ali gre za propad tovarne ali onesnaženje reke. »Vendar nacionalni pravni sistemi ne dovoljujejo vedno velikemu številu tožnikov, da skupaj uveljavljajo odškodninske zahtevke.« In končno so tu še roki. "Včasih potrebujete le eno leto za uveljavljanje trditev zaradi deliktiranih dejanj." Očitno je, da podjetja niso zainteresirana za zgodnjo odobritev zakona o dobavni verigi na ravni EU.
Zakon o dobavni verigi vs. Lobiji: Sodelovanje kot taktika
»Še posebej perfidna so tista strokovna združenja, ki pod krinko sodelovanja poskrbijo za popuščanje načrtovanih predpisov,« pravi Rachel Tansey, ki je v analizi ECCJ »Fine Out« opisala taktiko lobistov pri zakonodaji o dobavni verigi. Pravzaprav ni tako malo trgovskih združenj, ki delujejo postopoma in podpirajo zakonsko dolžno skrb. Sem spada na primer AIM, ki je leta 2019 za lobiranje v EU porabil do 400.000 evrov.
AIM, katerega člani so Coca-Cola, Danone, Mars, Mondelez, Nestlé, Nike in Unilever, zagovarja politične instrumente, ki spodbujajo podjetja k spoštovanju človekovih pravic. Prav tako bi želeli videti odgovornost za spoštovanje človekovih pravic »izven obsega pravne odgovornosti«. Če so vključeni, AIM zagovarja njihovo omejitev na "resne kršitve človekovih pravic". Tansey pravi: »Zaželena različica zakona AIM ne bi zahtevala, da bi njeni člani odgovarjali za kršitve človekovih pravic. Če pa odgovornosti ni mogoče preprečiti, se naslednja najboljša možnost ne bi razširila na celotno vrednostno verigo podjetja. ”Ali če uporabimo besede nespornega združenja kakava:” Podjetjem je treba omogočiti, da razkrijejo tveganja v svojih dobavnih verigah, ne da bi jim bilo treba skrbi za povečano tveganje odgovornosti. "
Lobiji: Prostovoljne pobude kot krinka
Potem so tu še poslovne lobistične skupine, kot je CSR Europe. Njihov namen pa je, da za krinko uporabijo prostovoljne pobude družbene odgovornosti podjetij. Številnim njegovim članom niso tujki škandali o človekovih pravicah in okoljski škandali, ko pomislite na VW – ključno besedo izpušni škandal, pravi Tansey. Pravzaprav je lobistična skupina že decembra 2020 izjavila, da je treba "vključiti delo, ki so ga podjetja že opravila." Poleg tega je poudarjen pomen "razvijanja standardov" od spodaj in vtis je "da Komisija potrebuje zaupanje v industrijo, ni vodene standardizacije. Združenje tudi jasno navaja, kaj ima CSR Europe pravzaprav v mislih, ko gre za dobavno verigo: »Podporne spodbude« za podjetja ter nove evropske industrijske dialoge in zavezništva. Nazadnje se verjame, da bo uspeh "v veliki meri odvisen od sodelovanja evropskega zasebnega sektorja".
Enaki pogoji za vse?
Nacionalna lobistična združenja držav, v katerih že obstaja zakon o dobavni verigi, medtem niso neaktivna. V prvi vrsti so to Francozi. Tam se morate ukvarjati z vprašanjem, ali naj se prihajajoča zakonodaja EU uskladi z nacionalno zakonodajo ali obratno. Za francosko lobistično združenje AFEP je jasno: uskladitev, da, vendar povezana z njo, prosimo, da razredčite njen zakon. »Tako je,« pravi Tansey: »V Bruslju lobi velikih francoskih podjetij poskuša spodkopati ambiciozen evropski zakonodajni predlog in si prizadeva za šibkejše določbe kot v Franciji.« Vendar to ni vse. To, da je družba Total v upravi AFEP, se ne zdi več naključje. Mimogrede, lobistično delo AFEP stane veliko: po lastnih informacijah stane 1,25 milijona evrov na leto.
Motnje preddverja
Nizozemsko poslovno združenje VNO-NCW in nemška poslovna združenja so končno dokazala, kako lahko zavajanje deluje. Prvi je doma sporočil, da bi bil zakon o dobavni verigi naklonjen le na ravni EU, ne pa tudi na nacionalni ravni. V Bruslju pa projekt opisujejo kot "nepraktičen" in "drakonski".
Medtem so nemškim kolegom uspeli oslabiti nacionalni zakon o dobavni verigi. Zdaj poskušajo enako storiti v Bruslju. Ob vseh teh taktikah obstaja samo eno upanje, ki ga Tansey previdno formulira: "Da se politični voditelji ne ujamejo v past iskanja sprejemljive sredine med zavorami in očitno 'konstruktivnimi' podjetji."
INFO: Trenutna taktika poslovnega lobija
Povpraševanje po "pragmatičnih" in "praktičnih" predpisih
Poudarek je na »pozitivnih spodbudah« za podjetja, da ravnajo prav in da se izognejo kakršni koli odgovornosti, torej resnim posledicam za podjetja, ki so vpletena v kršitve človekovih pravic. Celotna stvar je zapakirana v zveneče besede, kot so: zaskrbljenost zaradi "povečane nevarnosti sodnih postopkov", "neresne obtožbe" in "pravna negotovost". V ozadju tega je želja po omejitvi dolžnosti skrbnosti na neposredne dobavitelje v podjetje, torej na prvo stopnjo v svetovni vrednostni verigi. Večina škode tja ni padla. Pravni zahtevki najšibkejših bi zastarali.
Spodbujanje k prostovoljnim ukrepom družbene odgovornosti podjetij
Pogosto so ti že prisotni – ki jih izvaja industrija, popolnoma neučinkoviti in zahtevajo zakonodajno pobudo.
Izravnavanje igralnih pogojev
Pod geslom "enaki konkurenčni pogoji" si francoski poslovni lobisti - Francija že ima zakon o dobavni verigi - trenutno prizadevajo za približevanje zakonodaje EU pod njeno lastno raven.
Prevara
V Nemčiji in na Nizozemskem poslovna združenja nasprotujejo lastnim ambicioznim zakonodajnim predlogom in se zavzemajo za rešitev EU. Na ravni EU nato poskušajo oslabiti in spodkopati ta enoten osnutek.
Foto / video: Shutterstock.
