Možnost
Dve biotehnološki podjetji Corteva in Bayer sta v zadnjih letih zbrali na stotine patentnih prijav za rastline. Corteva je vložila 1.430 patentov - več kot katera koli druga korporacija - za rastline, ki uporabljajo nove metode Genski inženiring so bile uporabljene. Skupna mednarodna raziskava GLOBAL 2000, Friends of the Earth Europe, Corporate Europe Observatory (CEO), ARCHE NOAH, IG Saatgut – interesna skupina za delo s semeni brez GSO in Dunajske delavske zbornice preučuje to poplavo patentov v ozadju o kateri se trenutno razpravlja o deregulaciji zakonodaje EU o genskem inženiringu z neizbežnimi izjemami za novo gensko inženirstvo (NGT). "Naraščajoče število patentnih prijav za povečanje dobička teh metod NGT razkriva dvojno igro korporacij," menijo avtorji danes objavljenega poročila. "Kemična in semenarska podjetja želijo poenostavljen dostop do trga EU za svoje NGT rastline in NGT semena ter tako pridobiti še večji nadzor nad kmeti, žlahtnjenjem rastlin in našim prehranskim sistemom."
Corteva in Bayer nadzorujeta patentno poslovanje v kmetijstvu
Biotehnološka podjetja, kot sta Corteva in Bayer, hvalijo nove postopke genskega inženiringa kot "naravne" postopke, ki jih ni mogoče zaznati, zato bi morali biti izvzeti iz varnostnega nadzora Evropske unije in predpisov o označevanju gensko spremenjenih živil. Hkrati pripravljajo nadaljnje patentne prijave NGT, da bi zavarovali svoje tehnične inovacije in s tem razširili vrzeli v patentnem pravu.
Licenciranje kmetijske biotehnologije je donosen in rastoč posel. Corteva (prej Dow, DuPont in Pioneer) in Bayer (lastnik Monsanta) že nadzorujeta 40 odstotkov svetovnega trga industrijskih semen. Corteva je vložila okoli 1.430 patentov za naprave NGT po vsem svetu, Bayer/Monsanto 119. Obe podjetji sta sklenili tudi daljnosežne licenčne pogodbe z raziskovalnimi inštituti, ki so razvili tehnologiji. Corteva ne prevladuje le na področju patentov za naprave NGT, ampak je tudi prvo podjetje z tovarno NGT v postopku odobritve EU. S tem patentiranim Več, ki je odporen na določen herbicid, smo v procesu poleg starega genskega inženiringa uporabili še NGT metodo CRISPR/Cas.
Patent o rastlinah in lastnostih
V EU je mogoče zaprositi za patente za izdelke in/ali postopke. Biotehnološke korporacije, na primer, zaprosijo za patente, ki jim omogočajo, da zahtevajo ustrezne postopke genskega inženiringa in specifične genetske značilnosti, razvite s temi postopki. Na primer, Corteva ima patent EP 2893023 za metodo spreminjanja genoma celice (tudi z uporabo aplikacije NGT) in zahteva pravice intelektualne lastnine za vse celice, semena in rastline, ki vsebujejo isti "izum", pa naj bo to v brokoliju, koruzi, soja, riž, pšenica, bombaž, ječmen ali sončnica (»trditve glede na proizvod po postopku«). Pri genskem inženiringu je skoraj nemogoče natančno vedeti, kaj je bilo patentirano, saj so aplikacije pogosto namerno široke, da bi pridobili širšo "zaščito". Semenarska podjetja namenoma zabrišejo razlike med konvencionalnim žlahtnjenjem, naključno mutagenezo ter starim in novim genskim inženiringom. Ker so informacije o tem, kaj vsebujejo patenti, malo dostopne, je težko ugotoviti, katere rastline ali lastnosti so patentirane. Rejci, kmetje ali pridelovalci se soočajo s precejšnjo pravno negotovostjo glede tega, kaj lahko naredijo z rastlinami, s katerimi delajo vsak dan, kakšne licenčnine bi morali plačati in kaj bi lahko vodilo do tožbe. Monsanto, zdaj združen z Bayerjem, je med letoma 1997 in 2011 sprožil 144 tožb zaradi kršitve patentov proti kmetom v ZDA.
Zahteve po raznolikem, podnebju prijaznem kmetijstvu
Koncentracija na trgu semen, ki jo poganjajo patenti, bo povzročila manjšo raznolikost. Vendar pa nas podnebna kriza sili v prehod na podnebno odporne sisteme gojenja, ki zahtevajo ne manj, ampak več raznolikosti. Patenti dajejo svetovnim korporacijam nadzor nad pridelki in semeni, omejujejo dostop do genske raznovrstnosti in ogrožajo prehransko varnost.
»Vse več patentov za rastline je zloraba patentnih pravic in ogroža dostop do osnovnih virov v kmetijstvu in proizvodnji hrane. Zahtevamo, da se vrzeli v evropskem patentnem pravu na področju biotehnologije in žlahtnjenja rastlin nujno odpravijo in da se sprejmejo jasni predpisi, ki konvencionalno žlahtnjenje izključujejo iz možnosti patentiranja. Katherine Dolan iz NOETOVE SKRIJE. Žlahtnitelji rastlin potrebujejo dostop do genskega materiala za razvoj podnebju prijaznih pridelkov. Kmet pravica do semen je treba zagotoviti.
»Novi genski inženiring v kmetijstvu je treba še naprej urejati po načelu previdnosti. Pridelke NGT je treba ustrezno regulirati, z a Identifikacija in varnostni nadzor za zaščito zdravja ljudi in okolja, da se zagotovita preglednost in sledljivost v celotni dobavni verigi za potrošnike in kmete." Brigitte Reisenberger, predstavnica genskega inženiringa GLOBAL 2000.
Foto / video: GLOBAL 2000 / Christopher Glanzl.
