Velika pretvorba: Posebno poročilo APCC Strukture za podnebju prijazno življenje

V Avstriji ni lahko živeti podnebju prijazno. Na vseh področjih družbe, od dela in oskrbe do stanovanja, mobilnosti, prehrane in prostega časa, so potrebne daljnosežne spremembe, da bi vsem dolgoročno omogočili dobro življenje, ne da bi presegli meje planeta. Rezultate znanstvenih raziskav o teh vprašanjih so v dveh letih zbirali, pregledovali in ovrednotili vrhunski avstrijski znanstveniki. Tako je nastalo to poročilo, odgovor bi moral dati na vprašanje: Kako oblikovati splošne družbene razmere, da bo možno podnebju prijazno življenje?

Delo na poročilu je koordiniral dr. Ernest Aigner, ki je tudi znanstvenik za prihodnost. V intervjuju z Martinom Auerjem iz Znanstveniki za prihodnost podaja informacije o izvoru, vsebini in ciljih poročila.

Prvo vprašanje: Kakšno je vaše ozadje, na katerih področjih delate?

Do lanskega poletja sem bil zaposlen na Ekonomsko-poslovni univerzi na Dunaju na oddelku za socio-ekonomijo. Moje ozadje je ekološka ekonomija, zato sem veliko delal na vmesniku podnebja, okolja in gospodarstva – z različnih vidikov – in v okviru tega sem ravno v zadnjih dveh letih – od 2020 do 2022 – pripravil poročilo »Strukture za podnebju prijazno življenje« souredila in koordinirala. Zdaj sem priHealth Austria GmbH« v oddelku »Podnebje in zdravje«, v katerem se ukvarjamo s povezavo med varovanjem podnebja in varovanjem zdravja.

To je poročilo APCC, avstrijskega odbora za podnebne spremembe. Kaj je APCC in kdo je?

APCC je tako rekoč avstrijski dvojnik Medvladni panel o podnebnih spremembah, v nemščini “Svetovni podnebni svet”. APCC je temu priložen ccca, to je center za podnebne raziskave v Avstriji, ki objavlja poročila APCC. Prvo, iz leta 2014, je bilo splošno poročilo, ki povzema stanje podnebnih raziskav v Avstriji na način, da so odločevalci in javnost obveščeni o tem, kaj ima znanost povedati o podnebju v najširšem smislu. Posebna poročila, ki obravnavajo določene teme, so objavljena v rednih časovnih presledkih. Tako je bilo na primer posebno poročilo o podnebju in turizmu, nato o zdravju, nedavno objavljeno poročilo o podnebju prijaznega življenja pa se osredotoča na strukture.

Strukture: kaj je "cesta"?

Kaj so "strukture"? To se sliši strašno abstraktno.

Točno tako, to je strašno abstraktno in seveda smo imeli veliko debat o tem. Rekel bi, da sta za to poročilo posebni dve razsežnosti: ena je, da gre za družboslovno poročilo. Podnebne raziskave so pogosto pod močnim vplivom naravoslovnih znanosti, ker se ukvarjajo z meteorologijo in geoznanostmi itd., To poročilo pa je zelo jasno zasidrano v družbenih vedah in trdi, da se morajo strukture spremeniti. In strukture so vsi tisti okvirni pogoji, ki zaznamujejo vsakdanje življenje in omogočajo določena dejanja, onemogočajo določena dejanja, predlagajo nekatera dejanja in težijo k temu, da ne predlagajo drugih dejanj.

Klasičen primer je ulica. Najprej bi pomislili na infrastrukturo, to je vse fizično, potem pa je tu še ves pravni okvir, torej pravne norme. Ulico spremenijo v ulico in tako je pravni okvir tudi struktura. Potem je seveda eden od predpogojev, da lahko uporabljaš cesto, lastništvo avtomobila ali možnost nakupa. Pri tem imajo osrednjo vlogo tudi cene, cene in davki in subvencije, tudi te predstavljajo strukturo, drugi vidik pa je seveda ali so ceste oziroma uporaba cest z avtomobilom predstavljene pozitivno ali negativno – kako se o njih govori. . V tem smislu lahko govorimo o medialnih strukturah. Seveda igra vlogo tudi to, kdo vozi večje avtomobile, kdo manjše in kdo kolo. Pri tem igra vlogo tudi socialna in prostorska neenakost v družbi – kje živite in kakšne možnosti imate. Na ta način se lahko z družboslovnega vidika sistematično lotimo različnih struktur in se vprašamo, v kolikšni meri te posamezne strukture na posameznih predmetnih področjih otežujejo oziroma olajšajo podnebju prijazno življenje. In to je bil namen tega poročila.

Štirje pogledi na strukture

Poročilo je strukturirano na eni strani glede na področja delovanja in na drugi strani glede na pristope, npr. B. o trgu ali o daljnosežnih družbenih spremembah ali tehnoloških novostih. Lahko to malo podrobneje opišete?

Perspektive:

tržna perspektiva: Cenovni signali za podnebju prijazno življenje…
inovativna perspektiva: družbeno-tehnična prenova sistemov proizvodnje in potrošnje…
Perspektiva uvajanja: Sistemi dostave, ki omogočajo zadostnost in prožne prakse in načine življenja ...
družbeno-naravnega vidika: odnos med človekom in naravo, akumulacija kapitala, družbena neenakost ...

Da, v prvem delu so opisani različni pristopi in teorije. Z družboslovnega vidika je jasno, da različne teorije ne pridejo do enakega zaključka. Glede na to lahko različne teorije razdelimo v različne skupine. V poročilu predlagamo štiri skupine, štiri različne pristope. Eden od pristopov, ki je veliko v javni razpravi, je osredotočenost na cenovne in tržne mehanizme. Drugi, ki je deležen vse večje pozornosti, vendar ni tako pomemben, so različni mehanizmi dobave in dostave: kdo zagotavlja infrastrukturo, kdo zagotavlja pravni okvir, kdo zagotavlja ponudbo storitev in blaga. Tretja perspektiva, ki smo jo prepoznali v literaturi, je osredotočenost na inovacije v najširšem smislu, torej na eni strani seveda tehnične vidike inovacij, a tudi vse družbene mehanizme, ki to spremljajo. Na primer, z uveljavitvijo električnih avtomobilov ali e-skuterjev se ne spremeni le tehnologija, na kateri temeljijo, ampak tudi družbene razmere. Četrta dimenzija, to je perspektiva družbe in narave, to je argument, da morate biti pozorni na velike gospodarske, geopolitične in družbene dolgoročne trende. Potem postane jasno, zakaj podnebna politika v mnogih pogledih ni tako uspešna, kot bi upali. Na primer omejitve rasti, pa tudi geopolitične razmere, demokratično-politična vprašanja. Z drugimi besedami, kakšen je odnos družbe do planeta, kako razumemo naravo, ali vidimo naravo kot vir ali vidimo sebe kot del narave. To bi bila perspektiva družbe in narave.

Področja delovanja

Področja delovanja temeljijo na teh štirih perspektivah. Obstajajo tista, o katerih se pogosto razpravlja v podnebni politiki: mobilnost, stanovanja, prehrana, nato pa še več drugih, o katerih se ne razpravlja tako pogosto, kot sta plačana zaposlitev ali negovalno delo.

Področja delovanja:

Stanovanje, prehrana, mobilnost, pridobitna zaposlitev, negovalno delo, prosti čas in dopust

Poročilo nato poskuša identificirati strukture, ki so značilne za ta področja delovanja. Pravni okvir na primer določa, kako podnebju prijazni ljudje živijo. Mehanizmi upravljanja, na primer federalizem, kdo ima kakšne pristojnosti odločanja, kakšno vlogo ima EU, so odločilni za to, v kolikšni meri se uveljavlja varstvo podnebja ali kako pravno zavezujoč bo zakon o varstvu podnebja uveden – ali ne. Nato gre naprej: ekonomski proizvodni procesi oziroma ekonomija kot taka, globalizacija kot globalna struktura, finančni trgi kot globalna struktura, socialna in prostorska neenakost, zagotavljanje storitev socialne države, seveda pa je pomembno poglavje tudi prostorsko načrtovanje. Izobraževanje, kako deluje izobraževalni sistem, ali je tudi naravnan k trajnosti ali ne, v kolikšni meri se poučujejo potrebne veščine. Potem je tu še vprašanje medijev in infrastrukture, kako je medijski sistem strukturiran in kakšno vlogo imajo infrastrukture.

Strukture, ki ovirajo ali spodbujajo podnebju prijazno delovanje na vseh področjih delovanja:

Pravo, upravljanje in politična participacija, inovacijski sistem in politika, ponudba blaga in storitev, globalne blagovne verige in delitev dela, denarni in finančni sistem, socialna in prostorska neenakost, socialna država in podnebne spremembe, prostorsko načrtovanje, medijski diskurzi in strukture, izobraževanje in znanost, omrežne infrastrukture

Poti preobrazbe: Kako pridemo od tu do tja?

Vse to, od perspektiv, do področij delovanja in struktur, je povezano v zadnjem poglavju, da se oblikujejo poti preobrazbe. Sistematično obdelujejo, katere možnosti načrtovanja lahko pospešijo varstvo podnebja, katere spodbujajo druga drugo, kjer lahko pride do protislovij, in glavni rezultat tega poglavja je, da obstaja veliko možnosti za združevanje različnih pristopov in različnih možnosti oblikovanja različnih strukture skupaj. S tem je poročilo kot celota zaključeno.

Možne poti do preobrazbe

Smernice za podnebju prijazno tržno gospodarstvo (Določanje cen emisij in porabe virov, odprava podnebju škodljivih subvencij, odprtost do tehnologije)
Varovanje podnebja z usklajenim razvojem tehnologije (politika tehnoloških inovacij, ki jo usklajuje vlada za povečanje učinkovitosti)
Varstvo podnebja kot zagotavljanje države (državno usklajeni ukrepi za omogočanje podnebju prijaznega bivanja, npr. s prostorskim načrtovanjem, naložbami v javni promet; pravni predpisi za omejevanje podnebju škodljivih praks)
Podnebju prijazna kakovost življenja s socialnimi inovacijami (socialna preusmeritev, regionalni gospodarski cikli in zadostnost)

Podnebna politika poteka na več kot eni ravni

Poročilo je zelo povezano z Avstrijo in Evropo. Globalna situacija je obravnavana v kolikor obstaja interakcija.

Da, posebnost tega poročila je, da se nanaša na Avstrijo. Po mojem mnenju je ena od slabosti teh poročil Medvladnega foruma IPCC o podnebnih spremembah ta, da morajo za izhodišče vedno vzeti globalno perspektivo. Po tem so tudi podpoglavja za zadevne regije, kot je Evropa, vendar se veliko podnebne politike dogaja na drugih ravneh, pa naj gre za občinsko, okrožno, deželno, zvezno, EU ... Tako se poročilo močno nanaša na Avstrijo. To je tudi namen vaje, a Avstrijo že razumemo kot del svetovnega gospodarstva. Zato sta tu tudi poglavje o globalizaciji in poglavje, ki se nanaša na svetovne finančne trge.

Piše tudi "strukture za podnebju prijazno življenje" in ne za trajnostno življenje. Toda podnebna kriza je del celovite krize trajnosti. Je to zgodovinsko, ker gre za avstrijski odbor za podnebne spremembe, ali obstaja drug razlog?

Ja, to je v bistvu razlog. Gre za podnebno poročilo, zato je poudarek na podnebju prijaznem življenju. Če pa pogledate trenutno poročilo IPCC ali trenutne podnebne raziskave, relativno hitro pridete do zaključka, da čista osredotočenost na izpuste toplogrednih plinov dejansko ne bo učinkovita. Zato smo se na ravni poročanja odločili, da Green Living razumemo na naslednji način: "Podnebju prijazno življenje trajno zagotavlja podnebje, ki omogoča dobro življenje znotraj planetarnih meja." V tem razumevanju je na eni strani poudarek na dejstvu, da obstaja jasna osredotočenost na dobro življenje, kar pomeni, da morajo biti zagotovljene osnovne socialne potrebe, da je osnovna oskrba, da se zmanjša neenakost. To je socialna razsežnost. Na drugi strani pa je vprašanje planetarnih meja, ne gre le za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, ampak da vlogo igra tudi kriza biotske raznovrstnosti ali cikli fosforja in nitratov itd., in v tem smislu podnebju prijazen življenje je veliko širše razumeti.

Poročilo samo za politiko?

Komu je poročilo namenjeno? Kdo je naslovnik?

Na eni strani so naslovniki vsi tisti, ki sprejemajo odločitve, ki podnebju prijazno življenje olajšajo ali otežijo. Seveda to ni za vse enako. Na eni strani vsekakor politika, predvsem tisti politiki, ki imajo posebne pristojnosti, očitno ministrstvo za varstvo podnebja, pa seveda tudi ministrstvo za delo in gospodarstvo ali ministrstvo za socialo in zdravje, tudi ministrstvo za izobraževanje. Torej zadevna tehnična poglavja obravnavajo zadevna ministrstva. A tudi na ravni države vsi tisti, ki imajo veščine, tudi na ravni skupnosti in seveda podjetja v marsičem odločajo o tem, ali se podnebju prijazno bivanje omogoča ali otežuje. Očiten primer je, ali so ustrezne infrastrukture za polnjenje na voljo. Manj obravnavani primeri so, ali ureditev delovnega časa sploh omogoča podnebju prijazno življenje. Ali lahko v prostem času ali na dopustu delam tako, da se podnebju prijazno gibljem, ali delodajalec dovoljuje oz. dovoljuje delo od doma, s kakšnimi pravicami je to povezano. To so potem tudi naslovniki ...

Protest, odpor in javna razprava so osrednji

...in seveda javna razprava. Kajti iz tega poročila je pravzaprav povsem jasno, da bodo protesti, odpori, javna razprava in medijska pozornost ključni za doseganje podnebju prijaznega življenja. In poročilo poskuša prispevati k informirani javni razpravi. S ciljem, da razprava temelji na trenutnem stanju raziskav, da razmeroma trezno analizira izhodiščno stanje in skuša izpogajati oblikovalske možnosti ter jih usklajeno izvajati.

In ali poročilo zdaj berejo na ministrstvih?

Tega ne morem soditi, ker ne vem, kaj se bere na ministrstvih. Smo v stiku z različnimi akterji in v nekaterih primerih smo že slišali, da so povzetek vsaj prebrali govorci. Vem, da je bil povzetek večkrat naložen, dobivamo povpraševanja o različnih temah, seveda pa bi si želeli več medijske pozornosti. Bil je Tiskovna konferenca z gospodom Kocherjem in gospo Gewessler. To je bilo deležno tudi medijev. O tem se vedno pišejo časopisi, seveda pa je z našega vidika še prostor za izboljšave. Zlasti se je pogosto mogoče sklicevati na poročilo, ko so predstavljeni nekateri argumenti, ki so z vidika podnebne politike nevzdržni.

Vključena je bila celotna znanstvena skupnost

Kako je pravzaprav potekal proces? Vključenih je bilo 80 raziskovalcev, ki pa niso začeli z nobeno novo raziskavo. Kaj so storili?

Da, poročilo ni izvirni znanstveni projekt, ampak povzetek vseh relevantnih raziskav v Avstriji. Projekt financira podnebni sklad, ki je pred 10 leti tudi dal pobudo za ta format APCC. Nato se sproži proces, v katerem se raziskovalci strinjajo, da prevzamejo različne vloge. Nato so bila zaprošena sredstva za koordinacijo, poleti 2020 pa je stekel konkreten postopek.

Kot pri IPCC je to zelo sistematičen pristop. Prvič, obstajajo tri ravni avtorjev: glavni avtorji, ena raven pod glavnimi avtorji in ena raven pod sodelujočimi avtorji. Avtorji koordinatorji nosijo glavno odgovornost za zadevno poglavje in začnejo pisati prvi osnutek. Ta osnutek nato komentirajo vsi drugi avtorji. Glavni avtorji morajo odgovoriti na komentarje. Komentarji so vključeni. Nato se napiše še en osnutek in celotna znanstvena skupnost je ponovno povabljena k pripombam. Na komentarje se odgovori in jih ponovno vključi, v naslednjem koraku pa se isti postopek ponovi. In na koncu se vključijo zunanji akterji, ki jih prosijo, da povedo, ali so bile vse pripombe ustrezno obravnavane. To so drugi raziskovalci.

Se pravi, da ni sodelovalo le 80 avtorjev?

Ne, še vedno je bilo 180 recenzentov. Ampak to je le znanstveni proces. Vsi argumenti, uporabljeni v poročilu, morajo temeljiti na literaturi. Raziskovalci ne morejo napisati svojega mnenja oziroma tistega, kar mislijo, da je res, ampak dejansko lahko navedejo le argumente, ki jih najdemo tudi v literaturi, nato pa morajo te argumente na podlagi literature ovrednotiti. Morate reči: Ta argument se strinja s celotno literaturo in o tem je veliko literature, tako da je to samoumevno. Ali pa rečejo: o tem je samo ena objava, le šibki dokazi, obstajajo nasprotujoča si mnenja, potem morajo navesti tudi to. V tem pogledu je ocenjevalni povzetek stanja raziskav glede na znanstveno kakovost zadevne izjave.

Vse v poročilu temelji na literaturi, zato je treba izjave vedno brati in razumeti s sklicevanjem na literaturo. Nato smo se tudi prepričali, da v Povzetek za odločevalce vsak stavek je zase in vedno je jasno, na katero poglavje se ta stavek nanaša, v posameznem poglavju pa je mogoče raziskati, na katero literaturo se ta stavek nanaša.

Vključeni so bili deležniki iz različnih družbenih področij

Doslej sem govoril le o znanstvenem procesu. Potekal je spremljajoč zelo obsežen proces deležnikov, v sklopu tega pa tudi spletna delavnica in dve fizični delavnici, vsaka s 50 do 100 deležniki.

kdo so bili Od kod so prišli?

Od gospodarstva in politike, od gibanja za podnebno pravičnost, od uprave, podjetij, civilne družbe – od najrazličnejših akterjev. Torej čim širše in vedno v povezavi z ustreznimi predmetnimi področji.

Ti ljudje, ki niso bili znanstveniki, so se morali zdaj prebiti skozi to?

Bili so različni pristopi. Eno je bilo, da ste zadevna poglavja komentirali na spletu. Morali so delati skozi to. Drugi je bil ta, da smo organizirali delavnice, da bi dobili boljši vpogled v to, kaj deležniki potrebujejo, torej katere informacije so zanje koristne, po drugi strani pa ali imajo še kakšne indikacije, katere vire bi še morali upoštevati. Rezultati procesa deležnikov so bili predstavljeni v ločenem poročilo zainteresiranih strani objavljeno.

V poročilo je šlo veliko prostovoljnega neplačanega dela

Torej vse skupaj zelo zapleten proces.

To ni nekaj, kar bi le na kratko zapisal. Ta povzetek za odločevalce: delali smo ga pet mesecev ... Vsega skupaj je bilo dobrih 1000 do 1500 komentarjev, 30 avtorjev pa ga je res večkrat prebralo in glasovalo o vsaki podrobnosti. In ta proces se ne zgodi v vakuumu, ampak se je dejansko zgodil v bistvu neplačano, treba je reči. Plačilo za ta proces je bilo za koordinacijo, zato sem bil financiran. Avtorji so prejeli majhno priznanje, ki nikoli, prav nikoli ne odraža njihovega truda. Recenzenti niso prejeli nobenih sredstev, prav tako ne deležniki.

Znanstvena osnova za protest

Kako lahko gibanje za podnebno pravičnost uporabi to poročilo?

Mislim, da je poročilo mogoče uporabiti na veliko različnih načinov. Vsekakor ga je treba zelo močno spraviti v javno razpravo in tudi politike osveščati, kaj je mogoče in kaj je treba. Obstaja veliko možnosti oblikovanja. Druga pomembna točka pri tem je, da poročilo zelo izrecno poudarja, da podnebni cilji preprosto ne bodo doseženi, če ne bo večje zavezanosti vseh akterjev. To je trenutno stanje raziskav, v poročilu je soglasje in to sporočilo mora priti v javnost. Gibanje za podnebno pravičnost bo našlo veliko argumentov za to, kako podnebju prijazno življenje lahko gledamo v kontekstu dohodkovne in premoženjske neenakosti. Tudi pomen globalne razsežnosti. Obstaja veliko argumentov, ki lahko izostrijo prispevke gibanja za podnebno pravičnost in jih postavijo na boljšo znanstveno podlago.

V poročilu je tudi sporočilo, ki se glasi: "Civilna družba je podnebno politiko s kritiko in protestom od leta 2019 začasno postavila v središče javnih razprav po vsem svetu", zato je relativno jasno, da je to nujno. »Koordinirano delovanje družbenih gibanj, kot je npr. B. Petki za prihodnost, zaradi česar so podnebne spremembe obravnavane kot družbeni problem. Ta razvoj je odprl nov manevrski prostor v smislu podnebne politike. Vendar lahko okoljska gibanja razvijejo svoj potencial le, če jih podpirajo vplivni politični akterji znotraj in zunaj vlade, ki sedijo na ustreznih položajih odločanja, ki lahko nato dejansko izvajajo spremembe.

Zdaj je gibanje namenjeno tudi spremembi teh struktur odločanja, razmerja moči. Na primer, če rečete: dobro, podnebni svet državljanov je vse v redu, vendar potrebuje tudi veščine, potrebuje tudi pristojnosti odločanja. Nekaj ​​takega bi dejansko pomenilo zelo veliko spremembo v naših demokratičnih strukturah.

Da, poročilo pove malo ali nič o podnebnem svetu, ker je potekal istočasno, tako da ni literature, ki bi jo lahko uporabili. Sam po sebi bi se strinjal s tabo, vendar ne na podlagi literature, ampak iz svojega ozadja.

Dragi Ernest, najlepša hvala za intervju!

Poročilo bo v začetku leta 2023 objavil Springer Spektrum kot knjigo z odprtim dostopom. Do takrat so ustrezna poglavja na Domača stran CCCA na voljo.