O le Fa'ailoga Moni o le Alualu i Luma e fua ai le fa'atinoga o le tamaoaiga o atunu'u. E ui o le oloa faʻale-lotoifale (GDP) o se faʻamatalaga tau tamaoaiga e le amanaʻia ai aʻafiaga o agafesootai ma siʻosiʻomaga o le atinaʻeina o le tamaoaiga, o le Faʻailoga Moni Alualu i Luma (GPI) e amanaia foi a latou tau tatala ma natia, e pei o le faaleagaina o le siosiomaga, solitulafono po'o le fa'aitiitia o le soifua maloloina o le faitau aofa'i.
O le GPI e faʻavae i luga o le Index of Sustainable Economic Welfare na atiaʻe i le 1989, o lona faʻapuupuuga ISEW e sau mai le Igilisi "Index of Sustainable Economic Welfare". Mai le ogatotonu o 1990s, na faʻavaeina ai e le GPI o ia lava o se sui sili atu ona aoga. I le 2006, o le GPI, i Siamani o le "faʻailoga moni o le alualu i luma", na toe faʻaleleia ma faʻafetaui i atinaʻe o loʻo iai nei.
E maua e le GPI se paleni paleni
O le GPI e fa'avae i luga o fa'atatauga o le fa'atauga a le tagata lava ia e fa'atatau i se fa'ailoga o le le tutusa o tupe maua. O tau faʻaagafesootai o le le tutusa o loʻo faʻaogaina foi. I le faʻatusatusa i le GDP, o le faʻailoga alualu i luma o loʻo faʻatauaina foi le aoga o galuega volenitia e leʻi totogiina, tulaga faʻamatua ma fale, faʻapea foʻi ma atinaʻe lautele. O tupe faʻaalu mama, mo se faʻataʻitaʻiga e fesoʻotaʻi ma le faʻaleagaina o le siosiomaga, faʻalavelave tau taavale, leiloa o taimi paganoa, ae faʻapea foʻi ona o le ofuina ma le faʻaleagaina o tupe faʻalenatura, ua toesea. O le GPI e maua ai se paleni paleni o tau ma penefiti mo le tamaoaiga o le lotoifale.
GPI: O le tuputupu aʻe e le tutusa le manuia
I tala fa'asolopito, o le GPI e fa'avae i luga o le "tapu'aiga manatu" o Manfred Max Neef. O loʻo taʻua i luga aʻe o se faʻailoga taua i totonu o le macroeconomic system, o le manuia o le tuputupu aʻe o le tamaoaiga e leiloa pe faʻaitiitia i le faʻaleagaina e mafua ai - o se auala e lagolagoina ai manaʻoga ma mataupu o le Faʻalolotoina- Lagolago gaioioiga. O lenei mea e faitioina ai le manatu o le le faʻatapulaʻaina o le tuputupu aʻe ma faʻamalosia se sosaiete pe a uma le tuputupu aʻe.
O le tamaoaiga ua manatu o ia o le tagata suʻesuʻe o le "faʻailoga moni o le alualu i luma". Phillip Lawn. Na ia atiina ae le faʻavae faʻavae mo le faʻatusatusaina o tau / faʻamanuiaga o gaioiga tau tamaoaiga mo le GPI.
Tulaga quo GPI
I le taimi nei, ua fuafuaina le GPI o nisi o atunuu i le lalolagi atoa. O le faʻatusatusaga ma le GDP e sili ona manaia: GDP mo Amerika, mo se faʻataʻitaʻiga, o loʻo taʻu mai ai o le tamaoaiga na faaluaina i le va o le 1950 ma le 1995. Ae ui i lea, o le GPI mo le vaitaimi 1975 i le 1995 o loʻo faʻaalia ai le paʻu tele o le 45 pasene i Amerika.
Austria, Siamani, Italia, Netherlands, Suetena ma Ausetalia o loʻo faʻaalia foi le tuputupu aʻe i le manuia e tusa ai ma le GPI faʻatatau, ae sili atu le vaivai pe a faʻatusatusa i le atinaʻeina o le GDP. O le Impulse Center for Sustainable Economics (ImzuWi) o loʻo vaʻaia le taua o faʻamatalaga mo le iloiloina o gaioiga tau tamaoaiga, e pei o le GPI, e faʻapea: "O loʻo tumau pea le GDP i le nofoa nofoa. O taumafaiga, o nisi o ia mea ua sefulu tausaga, e faʻaalia ai le faʻalagolago ma le aʻafiaga o lo tatou tamaoaiga i tagata ma le natura sili atu ona moni, ua leai se mea e sili ona taua ma faanatinati e oʻo mai i aso nei. (...) Na o le suia o le GDP i se isi fuainumera autu e le o se fofo i soo se tulaga. Ae, tatou te vaʻaia i le auala lenei: RIP BIP. Ia soifua le tamaoaiga eseese!”
Photo / Vitio: Shutterstock.