in

Vzhodna širitev EU: deset let naprej

širitev EU

Pišemo leto 2004: Na 1. Maja se bo Evropska unija razširila tako, da bo vključevala deset novih srednjeevropskih in vzhodnoevropskih držav (CEEC), deset jezikov in skupno število 75 milijonov ljudi. Medtem ko je približno polovica prebivalcev starih članic EU je pozitiven odnos v obraz tega zgodovinskega uro od širitve EU, druga polovica se boji navala priseljencev, v poplavi poceni (kmetijskih) izdelkov in povečanje kriminala.
Evropske elite pričakujejo ogromen gospodarski impulz za Evropo s širitvijo na vzhod. Sami CEEC sami povečujejo svoje dohodke in življenjske standarde, neposredne denarne tokove iz kohezijskih in strukturnih skladov ter nenazadnje življenje svobode, varnosti in demokracije.
Wolfgang Schüssel, nekdanji kancler Avstrije, je poudaril, o možnostih širitve za avstrijsko gospodarstvo in delovna mesta, ki so bila ustvarjena z odpiranjem na vzhodu in še vedno se pričakuje od vstopa v EU. Romano Prodi, potem predsednik Evropske komisije, je opozoril na gospodarski potencial skupnega notranjega trga. Je iz študij, ki kažejo, da bi se proti vzhodu širitev SVE med pet in osem odstotkov, in starih držav članic EU prinese eno odstotno rast BDP. Resno je opozoril tudi na naraščajočo zapletenost odločanja v Evropi in naraščanje dohodkovne neenakosti.

Vzhodna širitev in vzhodna cesarska Avstrija

Pozitivni učinki vzhodne širitve na Avstrijo so danes nesporni. Konec koncev, 18 odstotkov avstrijskega izvoza gredo v vzhodne države članice EU. To ustreza več kot sedem odstotkom avstrijskega BDP (2013). Avstrijski investitorji zasedajo pomembno mesto v tej regiji. Nedavno poročilo Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (wiiw) opisuje avstrijsko stališče v širjenju na vzhodu, in sicer: Avstrija je tuji vlagatelj številka ena v Sloveniji in na Hrvaškem. To je številka dve v Bolgariji in na Slovaškem, številka tri na Češkem in številka štiri na Madžarskem.
Čeprav je vstop Avstrije v EU le star 2015, je bilo to preučeno Avstrijski inštitut za ekonomska raziskovanja (wifo) že gospodarski učinki: "Avstrija je postala moderna in evropska država, ne le s političnega vidika. Koristil je od vsakega posameznega koraka gospodarske integracije, "pravi ekonomist Fritz Breuss. V svoji študiji o vplivu vstopa v EU, je sklenila, da so na zahodu širitev, članstvo v EU, sprejetje evra in sodelovanje na notranjem trgu EU, Avstrija letno prinesel med 0,5 in eno odstotno rast BDP. Čeprav je Avstrija med največjimi gospodarskimi upravičenkami vzhodnega širjenja in vzhoda na vzhodu EU, je prebivalstvo eden največjih skeptikov. 2004 je zagovarjal samo 34 odstotek razširitve proti vzhodu, 52 odstotki pa so bili strogo zavrnjeni. Medtem se je ta ocena spremenila. Konec koncev, 53 odstotki Avstrijcev menijo, da je širitev na vzhodu dobra odločitev pozneje.

»Življenjski standard se je v večini držav močno izboljšal. V Bolgariji in Romuniji se je BDP na prebivalca celo podvojil. "

Vzhodni blok

V novih državah članicah širitve na vzhodu je skupna gospodarska bilanca tudi dosledno pozitivna. Z izjemo prvega kriznega leta 2009 je bila gospodarska rast vseh desetih novih držav članic nad "starim EU". Ta razlika v rasti pomeni, da so se gospodarsko približali EU. V baltskih državah se je na primer dodana vrednost med 2004 in 2013 povečala za približno tretjino, na Poljskem pa tudi z odstotki 40. Življenjski standardi so se tudi v večini držav močno izboljšali. V Bolgariji in Romuniji se je BDP na prebivalca celo podvojil.
Tekla so tudi dolgoročna sredstva iz strukturnih in kohezijskih skladov EU. Kljub temu, da države niso pričakovale, so to predvsem posledica njihove absorpcijske sposobnosti. Regije s šibkim institucionalnim okvirom niso mogle v celoti porabiti sredstev, ki so jim bila dodeljena. Poleg tega se je izkazalo, da je potrebno nacionalno sofinanciranje glavna ovira. Kljub temu so širitev na vzhod in z njimi povezani znatni zneski državam pomagali izboljšati svojo infrastrukturo, okoljske standarde, človeški kapital in kakovost javne uprave. Tuje naložbe, ki so izhajale iz starih držav članic EU, so izboljšale svojo konkurenčnost in vodile v tehnološko nadgradnjo skoraj vseh proizvodnih procesov.

Domači trg prinaša večjo rast?

je bila osrednja pričakovanja evropskih gospodarskih arhitekte, da povečan notranji trg - zdaj od 500 milijonov potrošnikov in 21 milijona podjetij, ki so sestavljeni - bi prinesla ogromen zagon rasti v Evropi, kjer njegove štiri svoboščine (prost pretok blaga, storitev, kapitala in oseb) in zagotovljena so skupna pravila o konkurenci. Ta ekonomistski predvideni učinek ni uspel. Gospodarstvo EU se je v letih 2004 v 2013 v povprečju povečevalo zgolj z odstotkom 1,1.
Razlogi so sporni. Medtem ko jih nekateri vidijo v zagotovljenih (opravljanje storitev v celotni EU le od 2010) ni v celoti temeljnih svoboščin, ki jih poiskati druge v močne gospodarske heterogenosti držav EU. Politika deviznega tečaja EU je na primer prilagojena državam z močno konkurenčnostjo. Simeon Djankov, nekdanji bolgarski minister za finance in podpredsednik vlade, opisuje to asimetrijo, na primer Portugalske: Na Portugalskem je težko evro, da ne more biti konkurenčna v režimu fiksnega deviznega tečaja, dokler se ne reformira svoj trg delovne sile in njene Wirtschaftsregulativa sredstva ". Ker je njena valuta precenjena, Portugalska ne more prodajati svojega blaga in storitev na svetovnem trgu po konkurenčnih cenah. "
Evropski odziv na počasno gospodarsko rast se je sprva imenoval Lizbonska agenda. Načrt gospodarske politike, ki naj bi Evropa v desetih letih postala "najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu". Vendar, ko ugotovimo, da so ti cilji previsoki, je odgovor zdaj "strategija Evropa 2020".
Evropa 2020 je desetletni gospodarski program, ki ga je 2010 sprejel Evropski svet. Njegov cilj je "pametna, trajnostna in vključujoča rast" z boljšim usklajevanjem nacionalnega in evropskega gospodarstva. Poudarek je na spodbujanju raziskav in razvoja, visokega šolstva in vseživljenjskega učenja. Hkrati se pozornost posveča boljšemu socialnemu vključevanju in spodbujanju okolju prijaznih tehnologij.

Izzivi

Kljub tem visokim ambicijam je trenutna gospodarska kriza brutalno poudarila pomanjkljivosti evropske gospodarske arhitekture. Gospodarska rast se je v vseh državah članicah EU zmanjšala in je privedla do najmočnejše povojne recesije v Evropi.
Medtem ko je brez gospodarske krize brezposelnost propadla po vsej Evropi, se je hitro povečala iz 2008 in ponovno dosegla dvomestno raven. Na žalost, nove in južne države članice EU zaostajajo. Ob koncu 2013-a je Eurostat ocenil, da 26,2 milijoni moških in žensk po vsej EU in 5,5 milijone mladih pod 25 nimata službe. Brezposelnost kot celota in zlasti brezposelnost mladih sta trenutno eden največjih izzivov EU, saj lahko celotno generacijo mladih brez zaposlitve in resnične možnosti za samoodločeno življenje štejemo za politični neuspeh.
Drug problem, s katerim se sooča EU, je ogromno povečanje neenakosti. Že samo dejstvo, da 2004 EU glede na število prebivalcev, čeprav 20 odstotkov, vendar ekonomsko razširjena le pet odstotkov, pada razlike v prihodkih v porastu v EU za približno 20 odstotkov. Zaradi ravni večinoma egalitarnih dohodki v času komunističnega režima (načelo: vsi imajo malo) je povečala neenakost v novih državah članicah, še posebej trd.
Vendar pa je to težava za celoten zahodni svet: razpoložljivi dohodki v zadnjih treh desetletjih v vseh državah OECD postajajo vedno bolj neenaki. Ta razvoj dohodkovne neenakosti spremlja premik dohodkov od plač do kapitalskih dobičkov. Hkrati se najvišji dohodki stalno povečujejo, obdavčenje tega zgornjega odstotka najvišjih zaslužkov pa v vseh državah OECD.

Daleč od gospodarstva

Poleg gospodarskih uspehov in izzivov ima širitev na vzhodu tudi zgodovinsko razsežnost. Evropa se je po 50-letnem združevanju ponovno združila v dva bloka in v hladno vojno. Dejansko je bil dosežen glavni cilj evropske integracije, in sicer ustvarjanje miru in varnosti v Evropi.
Danes se stare in nove države članice EU soočajo z gospodarskimi, socialnimi in političnimi problemi. Samo v EU ni rešitev za izzive našega časa. Vendar pa je dvomljivo, ali bi se teh deset držav uspelo osvoboditi svojih totalitarnih režimov, ki jih prevladujejo ruske države, in jih spremenili v delujoče demokracije brez vstopa v EU. Ključne besede: Ukrajina.

Foto / video: Shutterstock.

Schreibe einen Kommentar