in

Svetovna vlada in globalna demokracija

Morate globalizirati demokracijo, da bi demokratizirali globalizacijo? Ali je svetovna vlada rešitev prenapolnjene nacionalne politike? Prednosti in slabosti ...

Svetovna vlada in globalna demokracija

"Svetovni parlament, ki omogoča vsem članom svetovne skupnosti - in to so vsa človeška bitja -, da sodelujejo pri odločitvah globalnega pomena."

Andreas Bummel, soustanovitelj in koordinator UNPA

Vpliv globalizacije na naše demokracije je težko podcenjevati. Omogoča več in več sfer moči, da se umaknejo iz nacionalne države. Politični znanstveniki so priča hitremu naraščanju mednarodnih organizacij in mrež, ki delujejo globalno in izvajajo pomembno politično moč zunaj nacionalne države. Ampak: ali je to slabo ali morda celo zaželeno?
Politični znanstvenik Jan Aart Scholte z Univerze v Warwicku v zvezi s tem govori o "neštetih formalnih ukrepih, neformalnih normah in vseobsegajočih diskurzih za ureditev globalnih odnosov [...], ki jih izvajajo kompleksna omrežja". Te mreže sestavljajo nacionalne države, mednarodne organizacije, globalne institucije, poddržavne agencije in nedržavni akterji, kot so nevladne organizacije ali korporacije.

Pionirske politične odločitve se vse pogosteje sprejemajo v transnacionalnih organih in včasih tudi brez odobritve nacionalnih parlamentov ali celo v nasprotju z nacionalnimi predpisi.

Med najbolj znanimi in najmočnejšimi so G20, "neformalna platforma za razprave" najbolj razvitih industrijsko razvitih držav 20, ki predstavljajo skupno 85 odstotkov svetovne gospodarske proizvodnje in dve tretjini svetovnega prebivalstva. Po drugi strani pa Evropska unija predstavlja 23 odstotkov svetovne gospodarske proizvodnje in sedem odstotkov svetovnega prebivalstva. V Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki države članice 189 predstavljajo skoraj ves svet in Svetovno trgovinsko organizacijo (90 odstotek svetovnega prebivalstva, 97 odstotek svetovne gospodarske proizvodnje). Pionirske politične odločitve se vedno pogosteje sprejemajo v teh transnacionalnih telesih, včasih brez odobritve nacionalnih parlamentov ali celo v nasprotju z nacionalnimi (socialnimi, gospodarskimi, zdravstvenimi) predpisi. Čeprav lahko te odločitve včasih globoko posegajo v nacionalne zadeve, večina nacionalnih držav na splošno nima načina, da bi vplivale nanje, kaj šele, da bi jih nadzorovale. To na več načinov oddaja nacionalno suverenost in spodkopava demokratično načelo samoodločbe.

Veliko moči, brez legitimnosti

Mednarodne organizacije v veliki meri odražajo prevladujoče odnose moči in interese svojih (prevladujočih) članov. To je še posebej jasno in usodno, na primer v vetu Varnostnega sveta ZN, kar pomeni, da Rusija, ZDA in Kitajska med seboj blokirajo in tako preprečujejo tako reševanje mednarodnih konfliktov kot tudi reformo samega Združenih narodov. In nenazadnje, sposobnost ZN za ukrepanje je odvisna od članarine njenih (najmočnejših) članov. Kritika mednarodnih organizacij je tako raznolika, kot je strastna. Predvsem pa je tu pomembna ena stvar: njihova demokratična legitimnost. Čeprav je to pogosto zahtevano in pohvaljeno, vendar redko resno uresničeno. "Mednarodne organizacije se v mnogih primerih odzivajo na kritike s spreminjanjem svojih postopkov, zlasti z odpiranjem do nevladnih organizacij in povečevanjem preglednosti njihovega dela. Ali je to mogoče razumeti kot izraz začetne demokratizacije, pa je treba še videti “, pravi profesor politik Michael Zürn iz Wissenschaftszentrum Berlin.

Profesor Zürn že vrsto let raziskuje mednarodne organizacije in opazuje njihovo vse večjo politizacijo. Vedno več ljudi čaka na odgovore in rešitve za probleme našega časa, zlasti na svetovni ravni: "Raziskave kažejo, da čeprav se vedno pogosteje kritizirajo mednarodne organizacije, kot so EU in Združeni narodi, hkrati pa postaja vedno bolj pomembno," je dejal Zürn. ,

Svetovna vlada in globalna demokracija

Ta politična globalizacija že nekaj let spodbuja tudi akademski diskurz o tem, kako lahko naše demokracije dohitijo nestanovitne sfere oblasti, ali je treba globalizirati demokracijo, da bi demokratizirali globalizacijo? "Ne povsem", pravi Jürgen Neyer, profesor mednarodne politike na Evropski univerzi Viadrina in avtor knjige "Globalna demokracija". "Seveda je res, da morajo politične strukture demokracije danes prerastejo posamezno nacionalno državo. Vendar to ne pomeni demokratične svetovne države. “Po mnenju profesorja Neyerja si je treba prizadevati za institucionalno zasnovan inkluzivni diskurz med demokratičnimi družbami.

Indeks globalne demokracije
Če pogledamo svet skozi demokratični objektiv, ugotovimo, da le pet odstotkov svetovnega prebivalstva živi v "pravi demokraciji". S tem izdajatelji indeksa demokracije 2017 razumejo državo, v kateri se ne spoštujejo le temeljne politične in državljanske svoboščine in pravice. Za "pravo demokracijo" je značilna tudi politična kultura, ki je naklonjena demokraciji, dobro delujoča vlada, učinkovito ločevanje oblasti in neodvisni mediji, ki pokrivajo široko paleto mnenj. Drugi 45 odstotkov svetovnega prebivalstva živi v "pomanjkljivi demokraciji", kar pomeni, da imajo države, ki imajo svobodne in poštene volitve ter spoštujejo temeljne državljanske pravice, tudi pomembne pomanjkljivosti v svoji politični usmeritvi in ​​kulturi, sodelovanju in svobodi medijev. Žal druga polovica svetovnega prebivalstva živi v tako imenovanih "hibridnih" ali "avtoritarnih državah". VIR: ENOTA ZA EKONOMISTIČNO OBVEŠČANJE

Mathias Koenig-Archibugi, profesor na Londonski šoli za ekonomijo in politične znanosti, prav tako opozarja na svetovno vlado. Ker bi se to zlahka spremenilo v "globalno tiranijo" ali se našlo kot instrument v rokah nekaterih močnih vlad.
Politični znanstvenik Jan Aart Scholte z Univerze v Warwicku opredeljuje dve prevladujoči teoriji za razvoj globalne demokracije: ena od njih je multilateralizem. Predvideva, da je globalno demokracijo mogoče najbolje razviti z večstranskim sodelovanjem med demokratičnimi nacionalnimi državami. Drugi pristop je kozmopolitizem. Namen tega je dvigniti demokratične institucije (zahodne) nacionalne države (buržoazija, parlament, vlada itd.) Na globalno raven ali jih tam posnemati.

Demokratični svetovni parlament

Vendar diskurz o globalni demokraciji ne poteka le v akademskih sferah. Pobuda "Demokracija brez meja" (prej: Odbor za demokratične ZN), okoli poslancev 1.500 in več kot nevladne organizacije 250 po svetu. In (po lastnih izjavah) uživa podporo Evropskega parlamenta, vseafriškega parlamenta in latinskoameriškega parlamenta.
Od 2003 je pobuda delala za svetovni parlament, ki je bil ustanovljen kot parlamentarna skupščina Združenih narodov (UNPA). "Svetovni parlament, ki omogoča vsem članom svetovne skupnosti - in to so vsi ljudje -, da sodelujejo pri odločitvah svetovnega pomena," pravi Andreas Bummel, soustanovitelj in koordinator kampanje UNPA. Izhodišče je spoznanje, da današnji nacionalni parlamenti preprosto niso kos številnim izzivom. Za Andreasa Bummela in njegovega tovariša Jo Leinen bi lahko zgradili svetovni parlament po fazah: države bi lahko najprej izbrale, ali bodo njihovi člani UNPA prišli iz nacionalnih ali regionalnih parlamentov ali pa so neposredno izvoljeni. UNPA bi sprva delovala kot svetovalno telo. S povečanjem njihove demokratične legitimnosti bi se njihove pravice in pristojnosti postopoma razvijale. Dolgoročno bi lahko skupščina postala pravi svetovni parlament.

Svetovna vlada in globalna demokracija
Kot utopična, saj lahko ideja o globalni demokraciji danes zveni, je ta vizija tako stara. Eden najvidnejših predstavnikov "svetovnega federalizma" je Immanuel Kant, ki se je v svoji 1795 knjigi "Za večni mir" koketiral z idejo svetovne republike. V njej bi svobodne države postale "republika republik". Vsekakor pa je odločno opozoril na razpad samih republik, saj bi to utrlo pot za "brezdušni despotizem".

Foto / video: Shutterstock.

Schreibe einen Kommentar