in , , ,

Podnebju prijazna krava


avtorja Martin Auer

Ne krave, ampak industrijsko kmetijstvo je onesnaževalec podnebja, trdi veterinarka Anita Idel, ena glavnih avtoric svetovnega kmetijskega poročila 2008.[1] – v knjigi »O mitu o podnebno pametnem kmetijstvu«, izdani skupaj s kmetijsko znanstvenico Andreo Beste[2]. Krava ima med podnebnimi aktivisti slab sloves zaradi riganja metana. To je dejansko slabo za podnebje, saj metan (CH4) segreje ozračje 25-krat bolj kot CO2. A krava ima tudi svoje podnebju prijazne plati.

Podnebju prijazna krava živi predvsem na pašniku. Je travo in seno in nobene koncentrirane krme. Podnebju prijazna krava ni vzrejena za ekstremne zmogljivosti. Namesto 5.000 od 10.000 daje le 12.000 litrov mleka na leto. Ker s travo in senom kot krmo zmore veliko. Podnebju prijazna krava dejansko rigne več metana za vsak liter mleka, ki ga da, kot visokoproduktivna krava. Toda ta izračun ne pove vsega. Podnebju prijazna krava ne uživa žita, koruze in soje stran od ljudi. Danes 50 odstotkov svetovnega pridelka žita konča v krmiščih krav, prašičev in perutnine. Zato je povsem prav, da moramo zmanjšati uživanje mesa in mlečnih izdelkov. Gozdovi se posekajo in travniki se izkrčijo, da bi lahko sprejeli te vedno večje količine krmnih rastlin. Oboje je "sprememba rabe zemljišč", ki je izjemno škodljiva za podnebje. Če ne bi hranili žita, bi veliko manj zemlje lahko prehranilo veliko več ljudi. Lahko pa delate z manj intenzivnimi, a nežnejšimi metodami gojenja. Toda podnebju prijazna krava se prehranjuje s travo, ki je ljudje ne morejo prebaviti. Zato moramo upoštevati tudi rokavci meso in ki Mlečnih izdelkov, ki se jih moramo vzdržati. Od leta 1993 do 2013 se je na primer število krav molznic v Severnem Porenju-Vestfaliji več kot prepolovilo. Preostale krave pa so dale več mleka kot vse skupaj pred 20 leti. Podnebju prijazne krave, ki so bile vzrejene predvsem s trave in pašnikov, so bile ukinjene. Ostale so visoko produktivne krave, ki so odvisne od koncentrirane krme z dušikovo gnojenih polj, nekatere pa je treba še uvoziti. To pomeni, da med prevozom obstajajo dodatni viri CO2.

Glavne koristi od spreminjanja travinja v obdelovalna zemljišča za proizvodnjo živalske krme imajo industrije, ki oskrbujejo kmetije ali predelujejo proizvode. Torej kemična industrija s semeni, mineralnimi in dušikovimi gnojili, pesticidi, krmo za živali, antibiotiki, antiparazitiki, hormoni; industrija kmetijskih strojev, podjetja za hlevsko opremo in podjetja za živinorejo; Transportna podjetja, mlekarna, klavnica in živilska podjetja. Te industrije ne zanimajo podnebju prijazne krave. Ker z njo komaj kaj zaslužijo. Ker ni vzrejena za ekstremne zmogljivosti, podnebju prijazna krava živi dlje, manj pogosto zboli in ji ni treba črpati z antibiotiki. Krma podnebju prijazne krave raste tam, kjer je in je ni treba prevažati od daleč. Tla, na katerem raste krma, ni treba obdelovati z raznimi energetsko požrešnimi kmetijskimi stroji. Ne potrebuje gnojenja z dušikom in zato ne povzroča emisij dušikovega oksida. In dušikov oksid (N2O), ki nastaja v tleh, ko rastline dušika ne absorbirajo v celoti, je 300-krat bolj škodljiv za podnebje kot CO2. Pravzaprav dušikov oksid največ prispeva k podnebnim spremembam v kmetijstvu. 

Foto: Nuria Lechner

Trave so se skozi milijone let razvijale skupaj z govedom, ovcami in kozami ter njihovimi sorodniki: v soevoluciji. Zato je paša odvisna od pašnih živali. Podnebju prijazna krava s svojim ugrizom spodbuja rast trave, kar poznamo pri košnji trate. Rast poteka predvsem pod zemljo, v predelu korenin. Korenine in fine korenine trav dosežejo dvakratno do dvajsetkratno biomaso nad zemljo. Paša prispeva k tvorbi humusa in shranjevanju ogljika v tleh. Vsaka tona humusa vsebuje pol tone ogljika, kar razbremeni ozračje za 1,8 tone CO2. Na splošno ta krava naredi več za podnebje kot škoduje z metanom, ki ga riga. Več ko je travnih korenin, bolje lahko zemlja shrani vodo. To je za zaščito pred poplavami und odpornost na sušo. In dobro ukoreninjena zemlja se ne spere tako hitro. Na ta način podnebju prijazna krava pomaga zmanjšati erozijo tal in ohraniti biotsko raznovrstnost. Seveda le, če je paša v sonaravnih mejah. Če je krav preveč, trava ne zraste dovolj hitro in masa korenin se zmanjša. Rastline, ki jih krava poje, so prekrite z mikroorganizmi. In tudi kravji iztrebki, ki jih pusti za seboj, so obogateni z bakterijami. V procesu evolucije se je razvila interakcija med nadzemno in podzemno življenjsko sfero bakterij. Tudi zato goveji iztrebki še posebej spodbujajo rodovitnost tal. Rodovitna črna prst v Ukrajini, v Puszti, v romunskih nižinah, v nemških nižinskih zalivih in na mnogih drugih območjih je rezultat tisočletne paše. Danes tam dosegajo visoke pridelke, vendar intenzivno kmetijstvo iz tal zastrašujoče hitro odnaša vsebnost ogljika. 

40 odstotkov zemeljske rastlinske površine predstavljajo travniki. Poleg gozda je to največji biom na zemlji. Njegovi habitati segajo od izjemno suhih do izjemno mokrih, od izjemno vročih do izjemno hladnih. Nad gozdno mejo je še travinje, ki se lahko pase. Tudi travne združbe so kratkoročno zelo prilagodljive, saj gre za mešane kulture. Semena v zemlji so raznolika in lahko kalijo in rastejo glede na okoljske razmere. Tako so travne združbe zelo odporni – »prožni« – sistemi. Tudi njihova rastna doba se začne prej in konča kasneje kot pri listavcih. Drevesa tvorijo več biomase nad zemljo kot trave. Toda veliko več ogljika je shranjenega v tleh pod travniki kot v gozdnih tleh. Travinje, ki se uporablja za pašo živine, predstavlja dve tretjini vseh kmetijskih površin in zagotavlja nujno preživetje desetine svetovnega prebivalstva. Vlažni travniki, planšarije, stepe in savane niso le med največjimi skladišči ogljika, ampak ponujajo tudi največjo hranilno osnovo za tvorbo beljakovin na zemlji. Ker večina svetovne površine ni primerna za dolgoročno obdelovalno rabo. Za prehrano ljudi se ta območja lahko trajnostno uporabljajo le kot pašniki. Če bi se popolnoma odpovedali živalskim proizvodom, bi izgubili dragocen prispevek podnebju prijazne krave k ohranjanju in izboljšanju tal, shranjevanju ogljika in ohranjanju biotske raznovrstnosti. 

1,5 milijarde goveda, ki danes naseljuje naš planet, je vsekakor preveč. Toda koliko podnebju prijaznih krav bi lahko bilo? V tej študiji ne najdemo odgovora na to specifično vprašanje. Morda je le špekulativno. Za orientacijo lahko upoštevate, da je okrog leta 1900, torej pred izumom in množično uporabo dušikovih gnojil, na zemlji živelo le nekaj več kot 400 milijonov govedi.[3]In še nekaj je pomembno: vsaka krava, ki se hrani s travo, ni prijazna do podnebja: 60 odstotkov travišč je zmerno ali močno prekomerno pašenih in jim grozi uničenje tal[4] Pametno, trajnostno gospodarjenje je potrebno tudi za pašo. 

Širi se glas, da so drevesa pomembna za zaščito podnebja. Čas je, da se tudi travniškemu ekosistemu posveti potrebna pozornost.

Naslovna fotografija: Nuria Lechner
Opaženo: Hanna Faist

[1]    https://www.unep.org/resources/report/agriculture-crossroads-global-report-0

[2]    Idel, Anita; Beste, Andrea (2018): Iz mita o podnebno pametnem kmetijstvu. ali Zakaj manj slabega ni dobro. Wiesbaden: Evropska svobodna zveza Zelenih v Evropskem parlamentu.

[3]    https://ourworldindata.org/grapher/livestock-counts

[4]    Piipponen J, Jalava M, de Leeuw J, Rizajeva A, Godde C, Cramer G, Herrero M in Kummu M (2022). Globalni trendi nosilne zmogljivosti travinja in relativne gostote živine. Biologija globalnih sprememb, 28, 3902-3919. https://doi.org/10.1111/gcb.16174

To objavo je ustvarila Option Community. Pridružite se in objavite svoje sporočilo!

O PRISPEVKU V OPCIJSKO AVSTRIJO


Schreibe einen Kommentar