Mladi prinašajo arktično olje na Sodišče Evropskih skupnosti | Greenpeace int.

Oslo na Norveškem - Šest mladih podnebnih aktivistov skupaj z dvema največjima norveškima okoljskima organizacijama vloži zgodovinski predlog za predložitev problema vrtanja nafte na Arktiki na Evropsko sodišče za človekove pravice. Okoljevarstveniki trdijo, da Norveška s tem, ko sredi podnebne krize dovoli nove naftne vrtine, krši osnovne človekove pravice.

»Za ljudi, ki ljubijo naravo, so učinki podnebnih sprememb že zdaj dramatični. Gozdovi v moji domači regiji na severu Norveške podpirajo bogat ekosistem, od katerega smo ljudje že dolgo odvisni. Zdaj počasi umirajo, saj krajše in milejše zime omogočajo uspevanje invazivnih vrst. Zdaj moramo ukrepati, da omejimo nepopravljivo škodo na našem podnebju in naših ekosistemih, da zagotovimo preživetje prihodnjim generacijam, «je dejala Ella Marie Hætta Isaksen, ena od mladih aktivistk.

Leta 2016 je norveška vlada odprla nova območja za vrtanje nafte, severneje v Barentsovem morju kot kdaj koli prej. Šest aktivistov, skupaj z Greenpeace Nordic in Young Friends of the Earth Norway, upa, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavalo njihov primer in ugotovilo, da naraščajoča nafta na Norveškem krši človekove pravice.

V svoji tožbi "Ljudje proti arktični nafti", vloženi danes pri Evropskem sodišču, aktivisti trdijo, da je zakon jasen:

»Dovoljenje za nove naftne vrtine na ranljivih območjih Barentsovega morja je kršitev 2. in 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki mi dajeta pravico do zaščite pred odločitvami, ki ogrožajo moje življenje in dobro počutje. Kot mlad človek iz pomorske sami kulture se bojim posledic podnebnih sprememb na način življenja mojih ljudi. Sami kultura je tesno povezana z uporabo narave, ribolov pa je bistvenega pomena. Za našo kulturo bi bilo nemogoče nadaljevati brez tradicionalne žetve oceanov. Nevarnost za naše oceane je nevarnost za naše ljudi, «je dejal Lasse Eriksen Bjørn, eden od aktivistov.

Znanstveniki že nekaj desetletij izražajo zaskrbljenost, da emisije toplogrednih plinov spreminjajo zemeljsko podnebje in povzročajo opustošenje narave in družbe. Tudi vodilna zvezda industrije fosilnih goriv, ​​Mednarodna agencija za energijo (IEA), pravi, da ni prostora za nove naftne in plinske projekte, če želimo po Pariškem sporazumu omejiti dvig temperature na 1,5 stopinje Celzija.

»Podnebne spremembe in neukrepanje naše vlade mi jemljejo prepričanje v prihodnost. Optimizem in upanje je vse, kar imamo, a se mi počasi umika. Iz tega razloga sem, tako kot mnogi drugi mladi, tudi jaz doživljal faze depresije. Pogosto sem moral zapustiti učilnico, ko so razpravljali o temah, povezanih s podnebnimi spremembami, ker nisem zdržal. Zdelo se mi je tako brezizhodno, ko sem se naučil, kako pomembno je ugasniti luči, ko svet gori. Toda naša pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice je zame izraz delovanja in upanja ob tej krizi, «je dejala Mia Chamberlain, ena od aktivistk.

Zaskrbljeni državljani po vsem svetu pravno ukrepajo proti podnebnim spremembam in pozivajo industrijo fosilnih goriv in nacionalne države, naj prevzamejo odgovornost za grozečo podnebno krizo. Zadnje pravne zmage proti fosilnemu velikanu Shell na Nizozemskem ter proti državi v Nemčiji in Avstraliji so upajoče - kažejo, da so spremembe res možne.

Norveška vlada se sooča z resnimi težavami Kritike ZN in se je soočil z ogromnimi protesti zaradi raziskovanja več nafte. Država je pred kratkim zasedla svoje mesto na Lestvica Združenih narodov za človekov razvoj zaradi velikega ogljičnega odtisa naftne industrije, ki ogroža kakovost življenja ljudi.

»Norveška država se igra z mojo prihodnostjo, ko odpira nova področja za vrtanje nafte, ki škodujejo podnebju. To je še en primer pohlepne in naftno žejne države, ki škodljive učinke globalnega segrevanja prepušča bodočim odločevalcem, današnji mladini. Zvonil je alarm. Niti minute ne moremo izgubiti. Ne morem mirno sedeti in gledati, kako se moja prihodnost uničuje. Danes moramo ukrepati in zmanjšati emisije, «je dejala Gina Gylver, druga podnebna aktivistka.

Po treh krogih norveškega pravnega sistema so nacionalna sodišča ugotovila, da norveška država ni kršila 112. člena norveške ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico do zdravega okolja in da mora država ukrepati, da doseže to pravico do gor. Mladi aktivisti in okoljske organizacije trdijo, da je bila ta sodba napačna, ker je zanemarila pomen njihovih temeljnih okoljskih pravic in ni upoštevala natančne ocene posledic podnebnih sprememb za prihodnje generacije. Zdaj upajo, da bo Evropsko sodišče ugotovilo, da je širjenje nafte na Norveškem v nasprotju s človekovimi pravicami.

Prosilci so: Ingrid Skjoldvær (27), Gaute Eiterjord (25), Ella Marie Hætta Isaksen (23), Mia Cathryn Chamberlain (22), Lasse Eriksen Bjørn (24), Gina Gylver (20), Young Friends of the Earth Norveška in Greenpeace Nordic.