Bolezni iz prtljažnika

Takoj, ko mu je pomahal, je bil videti nekako sumljivo. Mali tovornjak, ki je ravno prehajal mejo iz Avstrije v Italijo, se počasi umakne ob cesti. Zrak je svež, v severovzhodnem delu Furlanije Julijske krajine je običajno jasen decembrski dan. »Policijski nadzor, dokumente prosim.« Ko se približate, je bel tovornjak videti kot vsak drug: neopazen in zato ga je vredno podrobneje pogledati. Potni list v eni roki, naslednji pa počasi tava nad gumbom zadnjih vrat. Ko odprejo vrata, policiste, ki skupaj stojijo v skupini pred avtomobilom, pričaka oster smrad. Hudournik peresnega prahu se vrti po zraku in na koncu leži na tleh ulice. Navdušeni, visoki kriki in klepetanje so prva stvar, ki jo slišijo policisti. Z neprijetno toploto notranjosti je zdaj gotovost pomešana: pravilno ste vtipkali. Strupeno zelene, svetlo rumene in vpadljive modre papige pazijo na policiste. Živahno pojejo, živali se poskušajo premikati, a malo prostora v kletki jim skorajda ne dovoli, da se obrnejo. Zimsko sonce jim obsije kljun tesno skupaj. 

Sprememba lokacije. Nekaj ​​dni kasneje je Francesco (* ime spremenjeno) v postelji. Začetne težave pri pridobivanju zraka so se hitro poslabšale. Visoka vročina in bolečine v telesu ne olajšajo spopadanja s težavami s pljuči. Zdaj ve, da neoznana okužba lahko pri ljudeh povzroči smrt. Psitakoza je ime bolezni, s katero je zbolel carinski policist. Simptomi, podobni gripi, so najprej lečečemu zdravniku težko ugotovili, s čim se bori njegov imunski sistem. Potem ko so njegovi sodelavci prav tako zboleli, je krvna preiskava pokazala tisto, česar se je že balo: patogen se imenuje Chlamydophila psittaci. Prineslo približno 3000 bolnih papagajev in valovitih pastirjev, ki so jih našli med zadnjim nezakonitim prevozom živali. 

"Takrat so policisti dobili hudo pljučnico in bolezen prizadene dihala," pojasnjuje Marie-Christin Rossmann, veterinarka in vodja kužnih bolezni na Koroškem. Mednarodna trgovina s hišnimi ljubljenčki je njena posebnost. Papagajska bolezen je bila zadnja kapljica, ki je sod prebila pozimi 2015. Na mejnem prehodu blizu Travisa, v italijansko-avstrijsko-slovenskem mejnem trikotniku v Kanalski dolini, so cariniki pogosto odkrili prevoze, ki sploh niso bili v skladu z zakonodajo o zaščiti živali. Mladi mladički so se prezgodaj ločili od matere, mačji mladiči, bolni papagaji. Živali, ki naj bi poiskale nove lastnike, ko bi jih prodali iz avtomobila. Takrat sta se Avstrija in Italija združili kot projektni partnerici in leta 2017 ustanovili projekt Biocrime, ki ga sofinancira EU. "70 odstotkov ljudi popolnoma ne ve, kaj so zoonoze in kako nevarne so lahko za ljudi," pravi Rossmann, ki je vodja projekta Interreg Bio-Crime za deželo Koroška v Avstriji. Nalezljive bolezni, kot sta papiga ali koronavirus, se lahko prenašajo z živali na ljudi in obratno, pojasnjuje. Pri prevozu živali so ogroženi zlasti cariniki, ki v avtobusih ali avtomobilih iščejo prepovedane snovi ali spominke. Toda tudi starši, ki želijo otrokom dati hišnega ljubljenčka, vse pogosteje prihajajo v stik z boleznimi. Ker internet hitro narašča pri nakupih živali, bi po mnenju strokovnjaka zlasti veliko ljudi padlo na cene. "1000 evrov je že poceni cena za rodovniškega psa," pravi strokovnjak za dobro počutje živali. Pod tem bi bilo nemogoče končati s stroški oskrbe, cepljenja in razglistavanja. Resni rejci bi mamo vedno vzeli s seboj in lahko pokazali roditeljski rod. "Veliko ljudi v tujini kupuje posebej majhne pse iz usmiljenja, ker so videti še bolj potrebni zaščite in tako ali tako stanejo le 300 evrov," je dejal Rossmann. Prevara, ki deluje, čeprav je nezakonito kupovanje mladih živali, starih manj kot osem tednov. Zaradi hitrega umika materinega mleka in pogosto slabih higienskih razmer so novi družinski člani pogosto bolni celo življenje. 

Koronavirus najprej ni pokazal, kako nevarne so zoonoze. Bolezni, ki jih prenašajo živali, lahko povzročijo veliko škodo, tudi ljudem. "Če bolezen izbruhne, je to to. Le malo ljudi na primer ve, da vsako leto zaradi stekline umre 60.000 ljudi," pravi veterinar. Ker je bolezen 100-odstotno usodna. Pogosto nezakonito pripeljane živali niso cepljene. Zlasti bakterijske bolezni bi pogosto prenašali čez meje. Ilegalno vnesene živali so pogosto bolne, veliko jih ima parazite, celo mačke imajo lahko salmonelo in jo prenašajo na ljudi. "Začeli smo z otroki". Projekt, ki ga financira EU, je na stotine otrok in mladih seznanil z nevarnostmi v šolskih delavnicah in tako ustvaril osnovno znanje za naslednjo generacijo. Skupaj je bilo med seboj usposobljenih in povezanih 1000 policistov. Projekt EU je ustvaril ogromno nadregionalno mrežo, za katero je značilna solidarnost in se podpira v boju proti trgovini z živalmi. Oddelek za kazenske preiskave je širše pozicioniran in lahko hitreje posreduje prek meja.

Ali živali namerno prenašajo bolnike čez mejo? Po mnenju strokovnjaka za okužbe bi bila to popolnoma nova oblika terorizma. "Če želite državo namerno poškodovati, bi bila to možnost". Italijansko državo bi stalo 35 milijonov evrov bolnišničnih stroškov, če bi okužene papige takrat dejansko prodali. S petodstotno stopnjo umrljivosti, ki bi po napovedih skupine strokovnjakov pomenila, da bi umrlo 150 ljudi. Glavni cilj projekta ni le solidarnost v primeru zdravstvenih tveganj in povečanje znanja o nadnacionalnem organiziranem kriminalu, temveč tudi načelo "enega zdravja". Ker širjenje zoonoz, kot je koronavirus, v prihodnosti prinaša tudi gospodarska in zdravstvena tveganja, bi projekt rad še bolj okrepil delo med veterinarji in zdravniki. Le tako lahko v prihodnosti hitreje prepoznamo neznane nevarnosti in se skupaj borimo, pravi strokovnjak. 

"Zoonoze so odgovorne za največje pandemije v človeški zgodovini," pravi Paolo Zucca, vodja projekta Interreg. V nasprotju s splošnim prepričanjem je v Severni Ameriki, Evropi in Rusiji širjenje bolezni, ki jih sesalci prenašajo na ljudi, večje kot v Afriki, Avstraliji in Južni Ameriki, je zapisano v izjavi veterinarja na uradni spletni strani projekta, ki se bo med pandemijo v začetku leta 2020 stalno posodabljalo. je bilo. Pred COVID-19 so bile najbolj znane zoonotske pandemije virus Zika, SARS, vročina zahodnega Nila, kuga in ebola.

Opremljen z masko in rokavicami, Francesco ob robu ceste mahne s črnim tovornjakom. Julij 2020 je in potem, ko je zaklepanje za kratek čas komaj dovolilo nezakonit prevoz živali, so meje v trikotniku zdaj spet odprte. Od svojega projektnega usposabljanja carinik natančno ve, kako prepoznati bolne živali, kako lahko zaščiti sebe in svoje sodelavce pri delu ter pozna pravna načela. Strokovnjaki zdaj sodelujejo v Centru za boj proti kriminalu: to je prvo Veterinarsko medicinsko obveščevalno in raziskovalno središče, ustanovljeno v Evropi. 

Avtor: Anastasia Lopez