Kako naša poraba uničuje pragozd in kaj lahko v zvezi s tem spremenimo

Amazonski gozd gori. Vedno glasnejši je poziv Evropski uniji, naj ne ratificira sporazuma o prosti trgovini Mercosur z južnoameriškimi državami, dokler Brazilija in sosednje države ne zaščitijo pragozda. Irska je sporočila, da sporazuma ne bo podpisala. O tem razmišlja tudi francoski predsednik Emanuel Macron. Nemška zvezna vlada o tem nima nič konkretnega.

Toda zakaj gori amazonski gozd? Velika kmetijska podjetja želijo na žganih zemljiščih zasaditi predvsem nasade soje in pašnike za govedo čredo. In potem? V nekaj letih se ta tla tako izsušijo, da tam nič ne raste. Država postane stepa - kot na severovzhodni Braziliji, kjer je prej posekal deževni gozd. Ognjeni hudiči se nadaljujejo, dokler ne uničimo celotnega deževnega gozda.

In kaj ima to veze z nami? Zelo veliko: proizvajalci krme sojo kupujejo od Amazonije. Predelujejo ga v krmo za krave in prašiče v evropskih hlevih. Goveje meso, ki raste na nekdanjih območjih deževnih gozdov, se v veliki meri izvaža - tudi v Evropo.

Tropski les iz deževnega gozda se predela v pohištvo, papir in oglje. Te izdelke kupujemo in porabimo. Če jih ne bi slekli, poševnica in sežig v regiji Amazon ne bi bila več donosna. Kot potrošniki imamo velik vpliv na dogajanje v južnoameriškem deževnem gozdu. Ali moramo v diskontnih trgovinah kupovati poceni meso iz tovarniške pridelave in ga žariti z ogljem iz Južne Amerike ali Indonezije? Kdo nas sili, da postavimo vrtno pohištvo iz tropskega lesa?

Palmovo olje najdemo v večini industrijsko pridelanih živil, na primer v čokoladnih palicah. In od kod prihaja: Borneo. Indonezijski del otoka že leta čisti z deževnimi gozdovi, da bi zasadil nasade palm, ker evropska in ameriška živilska podjetja kupujejo palmovo olje. To storijo, ker porabimo njihove izdelke, narejene z njimi. Enako velja za nasade kakava na gozdovih deževnih gozdov v zahodni Afriki. Tako bo čokolada, ki jo kupujemo poceni v evropskih supermarketih. Biologinja Jutta Kill v intervjuju v dnevnem časopisu taz razlaga o vplivu našega življenjskega sloga na uničenje deževnih gozdov. To najdete tukaj: https://taz.de/Biologin-ueber-Amazonasbraende/!5619405/