Javni organi želijo biti primer v sistemih ravnanja z okoljem - 6 dejstev

S širokim uvajanjem sistemov ravnanja z okoljem želi javni sektor postaviti zgled. Že več kot 1000 organizacij v Avstriji je certificirano v skladu s standardom ravnanja z okoljem ISO 14001 - vključno s korporacijami, MSP, NVO in organi. Okoljski strokovnjak za kakovost Avstrije Axel Dick razloži, kako sistemi upravljanja okolja delujejo v podjetjih, zakaj so potrebni notranji in zunanji revizorji in zakaj mora vsaka organizacija postaviti svoje okoljske cilje. 

V vladnem programu na strani 106/107 je projekt, ki do zdaj skoraj ni bil deležen medijske pozornosti. Pod naslovom: "Javni sektor to kaže! Klimatsko nevtralna uprava “, načrtuje se celovita uvedba sistemov ravnanja z okoljem. »Več kot 300.000 organizacij po vsem svetu je že certificirano v skladu s standardom ISO 14001 za sisteme ravnanja z okoljem, trend pa narašča. V Avstriji je več kot 1000 organizacij v skladu z ISO 14001 in več kot 250, ki so bile ocenjene v skladu z EMAS, «pojasnjuje Axel Dick, pooblaščenec za poslovno razvojno okolje in energijo, CSR, Quality Austria. Strokovnjaki podjetja Quality Austria so prav tako odgovorni za certificiranje kot zunanji revizorji in na primer usposabljajo notranje revizorje. Na podlagi šestih točk strokovnjak orisuje, kako uvedba sistema ravnanja z okoljem deluje za podjetja in kakšne prednosti ponujajo.

Kdo lahko izvaja sistem ravnanja z okoljem?

V ISO 14001 so omenjene samo organizacije. Vendar to pomeni korporacije, pa tudi mala in srednja podjetja, nevladne organizacije, združenja ali celo javne ustanove, ne glede na njihovo velikost. Na primer, posamezne okrožne oblasti v Spodnji Avstriji so že začetniki javne uprave.

Kaj sploh je sistem ravnanja z okoljem?

Osnovna struktura je običajno opredeljena v standardu ISO 14001. Načeloma sistem ravnanja z okoljem deluje kot projekt, v katerem imata osebno odgovornost in individualnost organizacije glavno vlogo. Gre za sistematično, objektivno in redno ocenjevanje okoljske uspešnosti. Sama norma ne določa minimalnih standardov ali ključnih številk, ki jih je treba doseči. Vsako podjetje v svoji okoljski politiki opredeli lastne cilje, ki jih je treba poleg zakonskih zahtev tudi izvajati. Razmišljanje na podlagi tveganja, vodenje, upoštevanje konteksta organizacije, dokumentirane informacije so na primer ključne teme tega standarda. Organizacije se prav tako zavezujejo k nenehnemu izboljševanju in nadaljnjemu razvoju.

Kako dolgo traja uvod?

To se razlikuje glede na velikost organizacije in osebne cilje ter vloženi čas. V praksi to traja približno šest do dvanajst mesecev.

Kakšne so prednosti tega za podjetje?

Sistemi ravnanja z okoljem ne samo ščitijo naravo, temveč tudi prihranijo stroške, optimizirajo operativne procese, imajo pomemben zunanji signalni učinek in ustvarjajo pravno varnost za upravljanje. Vedno več poslovnih partnerjev, zaposlenih in širše javnosti daje velik pomen okoljsko zavednemu vedenju. ISO 14001 ponuja možnost certificiranja neodvisnih institucij, kot je kakovost Avstrija. Osebe, ki inšpekcijski pregled običajno opravijo enkrat letno, imenujemo zunanji revizorji. V samih podjetjih so tudi posebej usposobljeni zaposleni - ti tako imenovani okoljski uradniki ali okoljski menedžerji in notranji revizorji tudi redno preverjajo, ali so zahteve in cilji izpolnjeni.

Katere okoljske vidike je treba upoštevati?

V skladu s standardom ISO 14001 je treba preveriti več vplivov na okolje za ustrezne družbe. Sem spadajo na primer emisije v ozračje, izpusti v vodo, energijo, zemljo in porabo surovin ali nastajanje odpadkov. V nasprotju z industrijskimi podjetji na primer odtok v vodo skorajda ne bo ustrezen. Prav zato je tako pomembno, da si cilje postavljamo posamično. Glede na namen in naloge lahko v upravi postanejo pomembni tudi drugi okoljski vidiki in vplivi.

Kdo ustvarja sistem ravnanja z okoljem in kakšni tečaji usposabljanja obstajajo?

Načeloma bi morali biti vključeni vsi zaposleni v zadevnih podjetjih, vključno z vodstvom. Vendar ima sistemski uslužbenec za okolje osrednjo vlogo. Zaposleni lahko pridobijo potrebno znanje na tečajih, pri čemer je treba ta osebna potrdila obnavljati vsaka tri leta. Med drugim poučuje, kako je vzpostavljen in vzdrževan sistem ravnanja z okoljem in kako se izvajajo notranje revizije. Podpirajo vodstvo, motivirajo in usposabljajo druge zaposlene in so pomembni stiki. Poleg tega obstajajo številni drugi tečaji izobraževanja na področju okolja, na primer tečaji za energetske uradnike, ravnatelje z odpadki ali ravnatelji z okoljem, ki nenehno razvijajo sistem ravnanja z okoljem.

O PRISPEVKU V OPCIJSKO AVSTRIJO