Lucasov načrt: vetrne turbine in toplotne črpalke namesto proizvodnje oborožitve S4F AT

avtorja Martin Auer

Zaposleni v britanskem konglomeratu Lucas Aerospace so pred skoraj 50 leti izdelali natančen načrt prehoda z vojaške proizvodnje na podnebju, okolju in ljudem prijazne izdelke. Zahtevali so pravico do »družbeno koristnega dela«. Primer kaže, da bi se podnebno gibanje lahko uspešno približalo zaposlenim v podnebju manj prijaznih panogah.

Naša družba proizvaja veliko izdelkov, ki so škodljivi za okolje in s tem za ljudi. Najpogostejši primeri so motorji z notranjim izgorevanjem, številni plastični izdelki ali kemikalije v številnih čistilnih in kozmetičnih izdelkih. Drugi proizvodi se proizvajajo na načine, ki so škodljivi za okolje, predvsem z uporabo energije iz fosilnih goriv za njihovo proizvodnjo ali z oddajanjem izpušnih plinov, odplak ali trdnih odpadkov v okolje. Nekateri izdelki so preprosto preveč narejeni, pomislite na hitro modo in druge izdelke za enkratno uporabo ter vse izdelke, od prenosnih računalnikov do superg, ki bi lahko zdržali veliko dlje, če ne bi bili od začetka zasnovani tako, da hitro zastarajo ali se pokvarijo (temu rečemo načrtovano zastarelost). Ali pa pomislite na kmetijske proizvode, ki so škodljivi za okolje, ko so pridelani, in zdravju, ko so (pretirano) zaužiti, kot so ogromne količine mesnih izdelkov iz predelovalne reje ali izdelki tobačne industrije.

Toda delovna mesta so odvisna od vseh teh izdelkov. In od teh služb je odvisen dohodek mnogih ljudi in od tega dohodka njihova blaginja in blaginja njihovih družin.

Mnogi zaposleni bi radi imeli več besede, da bi svoje podjetje naredili bolj okolju prijazno in socialno

Marsikdo res vidi nevarnosti podnebne katastrofe in uničevanja okolja, mnogi se tudi zavedajo, da njihovo delo ni nujno podnebju in okolju najbolj prijazno. Glede na nedavno raziskavo, v kateri je sodelovalo 2.000 delavcev v ZDA in prav toliko v Združenem kraljestvu, dve tretjini vprašanih menita, da si podjetje, v katerem delajo, »ne prizadeva dovolj za reševanje okoljskih in socialnih vprašanj«. 45 % (Združeno kraljestvo) in 39 % (ZDA) jih meni, da so najvišji menedžerji brezbrižni do teh pomislekov in si prizadevajo le za lastno korist. Velika večina bi raje delala v podjetju, ki "pozitivno vpliva na svet" in približno polovica bi razmišljala o zamenjavi službe, če se vrednote podjetja ne ujemajo z njihovimi lastnimi vrednotami. Od tistih, mlajših od 40 let, bi jih skoraj polovica dejansko žrtvovala dohodek, da bi to storili, dve tretjini pa bi radi imeli večji vpliv, da bi videli, kako se njihovo podjetje "spreminja na bolje".1.

Kako ohraniti delovna mesta v času krize?

Slavni "Lucasov načrt" ponuja primer, kako lahko zaposleni poskušajo uveljaviti svoj vpliv na zelo konkreten način.

V sedemdesetih letih je bila britanska industrija v globoki krizi. Kar zadeva produktivnost in s tem konkurenčnost, je zaostala za drugimi industrijskimi državami. Podjetja so se odzvala z ukrepi racionalizacije, združevanjem podjetij in množičnimi odpuščanji.2 Ogromen val odpuščanj je ogrožal tudi delavce v orožarskem podjetju Lucas Aerospace. Po eni strani je bilo to povezano s splošno krizo v industriji, po drugi pa z dejstvom, da je takratna laburistična vlada načrtovala omejitev izdatkov za orožje. Lucas Aerospace je proizvajal komponente za večja vojaška letalska podjetja v Združenem kraljestvu. Približno polovico prodaje je podjetje ustvarilo v vojaškem sektorju. Od leta 1970 do 1975 je Lucas Aerospace ukinil 5.000 od prvotnih 18.000 delovnih mest in številni zaposleni so tako rekoč čez noč ostali brez dela.3

Trgovski skrbniki združujejo moči

Spričo krize so svetovalci 13 proizvodnih obratov ustanovili Kombinatov odbor. Izraz "shop stewards" lahko le približno prevedemo kot "delavski sveti". Britanski upravniki niso imeli nobene zaščite pred odpuščanjem in nobene institucionalizirane pravice do besede v podjetju. Izvoljeni so bili neposredno od svojih sodelavcev in so jim bili neposredno odgovorni. Prav tako bi jih lahko kadar koli izglasovali z navadno večino. Svoje kolege so zastopali tako pred vodstvom kot pred sindikati. Poveljniki niso bili vezani na direktive sindikatov, so pa jih zastopali svojim sodelavcem in pobirali članarino npr.4

Pri Lucas Combineu je bilo nenavadno to, da je združevalo tako kvalificirane kot nekvalificirane delavce ter vodje konstruktorjev in oblikovalcev, ki so bili organizirani v različnih sindikatih.

Laburistična stranka si je v svojem volilnem programu pred letom 1974 zadala cilj zmanjšanja izdatkov za orožje. Lucas Combine je pozdravil ta cilj, čeprav je to pomenilo, da so bili tekoči projekti Lucas Aerospace ogroženi. Vladni načrti so samo okrepili željo Lucasovih delavcev, da namesto tega proizvajajo civilne izdelke. Ko so se laburisti februarja 1974 vrnili v vlado, je Combine okrepil svoj aktivizem in si zagotovil sestanek z ministrom za industrijo Tonyjem Bennom, ki je bil nad njihovimi argumenti precej navdušen. Laburistična stranka pa je želela nacionalizirati letalsko industrijo. Lucasovi zaposleni so bili glede tega skeptični. Država ne bi smela nadzorovati proizvodnje, ampak delavci sami.5

Popis znanja, veščin in prostorov v podjetju

Eden od upravnikov je bil oblikovalski inženir Mike Cooley (1934-2020). V svoji knjigi Arhitekt ali čebela? Človeška cena tehnologije,« pravi, »Pripravili smo pismo, ki je podrobno opisalo sestavo delovne sile glede na starost in nabor spretnosti, strojna orodja, opremo in laboratorije, ki smo jih imeli na voljo, skupaj z znanstvenim osebjem in njihovimi oblikovalskimi zmogljivostmi. .« Pismo je bilo poslano 180 vodilnim organom, institucijam, univerzam, sindikatom in drugim organizacijam, ki so se že prej izrekle o vprašanjih družbeno odgovorne uporabe tehnologije in spraševale: »Kaj bi lahko proizvedla delovna sila s temi znanji in zmogljivostmi, v interesu širše javnosti?”. Odgovorili so le štirje.6

Vprašati moramo osebje

»Nato smo storili, kar bi morali storiti že na začetku: svoje zaposlene smo vprašali, kaj mislijo, da bi morali proizvajati.« Pri tem bi morali anketiranci upoštevati ne le svojo vlogo proizvajalcev, temveč tudi potrošnikov. Zamisel o projektu so vodje delavnic prenesli na posamezna proizvodna mesta in jo predstavili delavcem na "teach-ins" in množičnih sestankih.

V štirih tednih so Lucasovi zaposleni oddali 150 predlogov. Ti predlogi so bili preučeni in nekateri so privedli do konkretnih gradbenih načrtov, izračunov stroškov in dobička ter celo nekaj prototipov. Januarja 1976 je bil Lucasov načrt predstavljen javnosti. Financial Times je to opisal kot enega "najradikalnejših načrtov za izredne razmere, ki so jih delavci kdaj izdelali za svoje podjetje."7

Načrt

Načrt je obsegal šest zvezkov, vsak okoli 200 strani. Lucas Combine je iskal mešanico izdelkov: izdelke, ki jih je mogoče proizvesti v zelo kratkem času, in tiste, ki zahtevajo dolgoročen razvoj. Izdelki, ki bi jih lahko uporabljali na globalnem severu (takrat: "metropola") in tisti, ki bi bili prilagojeni potrebam globalnega juga (takrat: "tretji svet"). In končno, obstajati bi morala mešanica izdelkov, ki bi bili dobičkonosni po merilih tržnega gospodarstva, in tistih, ki ne bi bili nujno dobičkonosni, bi pa bili v veliko korist družbe.8

Medicinski izdelki

Še pred načrtom Lucas so zaposleni pri Lucasu razvili "Hobcart" za otroke s spino bifido, prirojeno okvaro hrbtenjače. Ideja je bila, da bi invalidski voziček poskrbel, da bi otroci izstopali od ostalih. Hobcart, ki je bil videti kot go-cart, naj bi jim omogočal enakovredno igro z vrstniki. Avstralsko združenje Spina Bifida je želelo naročiti 2.000 teh, vendar je Lucas zavrnil, da bi izdelek uresničil. Konstrukcija Hobcarta je bila tako preprosta, da so jo kasneje lahko izdelali mladi v centru za pridržanje mladoletnikov, z dodatno koristjo vzbujanja zavesti o smiselni zaposlitvi pri mladih prestopnikih.9

Drugi konkretni predlogi za medicinske izdelke so bili: prenosni sistem za vzdrževanje življenja za ljudi, ki so utrpeli srčni infarkt, s katerim lahko premostijo čas do prihoda v bolnišnico, ali domači dializni aparat za ljudi z ledvično disfunkcijo, ki jim omogoča, da kliniko obiščejo večkrat na teden, če bi jih lahko imeli. Takrat je bila Velika Britanija močno premalo opremljena z dializnimi aparati, po besedah ​​Cooleya je vsako leto zaradi tega umrlo 3.000 ljudi. Na območju Birminghama, je zapisal, nisi mogel dobiti mesta na dializni kliniki, če si bil mlajši od 15 ali starejši od 45 let.10 Lucasova hčerinska družba je proizvajala bolnišnične dializne aparate, ki so veljali za najboljše v Veliki Britaniji.11 Lucas je želel podjetje prodati švicarskemu podjetju, a so mu delavci to preprečili z grožnjami s stavko in obenem poklicali nekaj poslancev. Lucasov načrt je zahteval 40-odstotno povečanje proizvodnje dializnih naprav. "Škandalozno se nam zdi, da ljudje umirajo, ker nimajo na razpolago aparatov za dializo, tistim, ki bi aparate lahko izdelali, pa grozi brezposelnost."12

Obnovljiva energija

Velika skupina izdelkov je zadevala sisteme za obnovljivo energijo. Aerodinamično znanje iz proizvodnje letal je treba uporabiti za gradnjo vetrnih turbin. Oblikovalec Clive Latimer je razvil in preizkusil različne oblike sončnih kolektorjev v nizkoenergijskem domu. To hišo so zgradili lastniki sami s podporo kvalificiranih delavcev.13 V skupnem projektu s svetom Milton Keynes so bile razvite toplotne črpalke in prototipi nameščeni v nekaterih domovih sveta. Toplotne črpalke so delovale neposredno z zemeljskim plinom namesto električne energije, proizvedene z zemeljskim plinom, kar je prineslo močno izboljšano energetsko bilanco.14

mobilnost

Na področju mobilnosti so Lucasovi zaposleni razvili bencinsko-električni hibridni motor. Načelo (ki ga je, mimogrede, razvil Ferdinand Porsche že leta 1902): majhen motor z notranjim izgorevanjem, ki deluje pri optimalni hitrosti, oskrbuje električni motor z elektriko. Posledično bi bilo treba porabiti manj goriva kot pri motorju z notranjim izgorevanjem in manjše baterije kot pri povsem električnem vozilu. Prototip je bil izdelan in uspešno preizkušen na Queen Mary College v Londonu, četrt stoletja preden je Toyota lansirala Prius.15

Drugi projekt je bil avtobus, ki bi lahko uporabljal tako železniško kot cestno omrežje. Gumijasta kolesa so ji omogočala vzpenjanje po strmejših klancih kot lokomotiva z jeklenimi kolesi. To bi moralo omogočiti prilagoditev železniških tirov pokrajini, namesto da sekajo skozi hribe in zapirajo doline z mostovi. Prav tako bi bila cenejša gradnja novih železnic na globalnem jugu. Samo majhna jeklena vodilna kolesa so vozilo držala na tirnicah. Te bi lahko umaknili, ko bi vozilo preklopilo iz železnice na cesto. Prototip je bil uspešno preizkušen na železnici East Kent.16

Pridobljeno tiho znanje

Drugi poudarek so bile »telechiric« naprave, tj. daljinsko vodene naprave, ki prenašajo gibe človeške roke na prijemala. Na primer, uporabiti jih je treba za podvodna popravila, da se zmanjša tveganje nesreč za delavce. Programiranje večnamenskega robota za to delo se je izkazalo za skoraj nemogoče. Prepoznavanje šesterokotne glave vijaka, izbira pravega ključa in uporaba prave sile zahtevajo ogromno programiranja. Toda kvalificiran človeški delavec lahko to delo opravi "ne da bi o tem razmišljal". Cooley je to poimenoval »tiho znanje.« Tisti, ki so sodelovali pri Lucasovem načrtu, so se prav tako ukvarjali z ohranjanjem tega empiričnega znanja delavcev, namesto da bi ga izpodrinili z digitalizacijo.17

Izdelki za globalni jug

Projekt vsestranskega močnega stroja za uporabo na globalnem jugu je bil značilen za način razmišljanja Lucasovih zaposlenih. "Trenutno je naša trgovina s temi državami v bistvu neokolonialna," je zapisal Cooley. "Prizadevamo si uvesti oblike tehnologije, zaradi katerih so odvisni od nas." Vsestranski pogonski stroj naj bi bil sposoben uporabljati različna goriva, od lesa do metana. Opremljen naj bi bil s posebnim menjalnikom, ki bi omogočal spremenljive izhodne hitrosti: pri visoki hitrosti bi lahko poganjal generator za nočno osvetlitev, pri nižji hitrosti bi lahko poganjal kompresor za pnevmatsko opremo ali dvižno opremo, pri zelo nizki hitrosti pa bi lahko poganjati črpalko za namakanje. Komponente so bile zasnovane za življenjsko dobo 20 let, priročnik pa je bil namenjen temu, da uporabniki sami izvedejo popravila.18

Kaj je družbeno koristno?

Zaposleni v Lucasu sicer niso podali akademske definicije "družbeno koristnega dela", vendar so se njihove zamisli močno razlikovale od idej vodstva. Vodstvo je zapisalo, da »ne more sprejeti, da [sic] letala, civilna in vojaška, ne bi smela biti družbeno koristna. Civilna letala se uporabljajo za posel in razvedrilo, vojaška letala pa je treba vzdrževati za obrambne namene. (…) Vztrajamo, da so [sic] vsi izdelki Lucas Aerospace družbeno uporabni.«19

Slogan zaposlenih v Lucasu pa je bil: "Niti bomba niti znamka, samo pretvori!"20

Izkazalo se je nekaj ključnih značilnosti družbeno uporabnih izdelkov:

• Struktura, funkcionalnost in učinek izdelkov naj bodo čim bolj razumljivi.
• Biti morajo popravljivi, čim bolj preprosti in robustni ter zasnovani tako, da bodo zdržali dolgo časa.
• Proizvodnja, uporaba in popravilo morajo biti energetsko varčni, varčni z materiali in ekološko trajnostni.
• Produkcija naj spodbuja sodelovanje med ljudmi kot proizvajalci in potrošniki ter sodelovanje med narodi in državami.
• Izdelki morajo biti v pomoč manjšinam in prikrajšanim ljudem.
• Izdelki za »tretji svet« (globalni jug) naj omogočajo enakopravne odnose.
• Izdelke je treba vrednotiti po njihovi uporabni vrednosti in ne po menjalni vrednosti.
• Pri izdelavi, uporabi in popravilu pa ne smemo paziti le na čim večjo učinkovitost, temveč tudi na vzdrževanje in prenašanje veščin in znanja.

Vodstvo zavrača

Lucasov načrt je po eni strani propadel zaradi odpora vodstva podjetja in njihovega nepriznavanja Combine Committee kot pogajalskega partnerja. Vodstvo podjetja je zavrnilo proizvodnjo toplotnih črpalk, ker niso bile rentabilne. Takrat so Lucasovi delavci izvedeli, da je podjetje ameriško svetovalno podjetje naročilo, da pripravi poročilo, v katerem je navedeno, da bo trg toplotnih črpalk v takratni Evropski uniji do poznih 1980-ih znašal XNUMX milijardo funtov. "Torej se je Lucas pripravljen odpovedati takšnemu trgu samo zato, da bi dokazal, da ima Lucas in samo Lucas moč odločati, kaj se proizvaja, kako se proizvaja in v čigavem interesu se proizvaja."21

Podpora sindikatov je mešana

Podpora sindikatov Združenega kraljestva Združenju je bila zelo mešana. Sindikat delavcev v prometu (TGWU) je načrt podprl. Glede na pričakovano zmanjšanje izdatkov za obrambo je vodje drugih podjetij pozvala, naj prevzamejo ideje Lucasovega načrta. Medtem ko je največja konfederacija, Sindikalni kongres (TUC), sprva izrazila podporo, so različni manjši sindikati menili, da je Combine izpustil njihovo pravico do zastopanja. Organizacija z več lokacijami in med deli, kot je Combine, se ni ujemala z razdrobljeno strukturo sindikatov po oddelkih in geografskih območjih. Glavna ovira se je izkazala v odnosu Konfederacije sindikatov ladjedelništva in strojništva (CSEU), ki je vztrajala pri nadzoru nad vsemi stiki med sindikalisti in vladnimi uradniki. Konfederacija je svojo nalogo videla le v ohranjanju delovnih mest, ne glede na izdelke.

Vlada ima druge interese

Sama laburistična vlada je bila bolj kot za alternativno proizvodnjo zainteresirana za vodstvo Britanije v oborožitveni industriji. Potem ko so bili laburisti strmoglavljeni in je oblast prevzela konservativna stranka Margaret Thatcher, so bili obeti za načrt nični.22

Zapuščina Lucasovega načrta

Kljub temu je Lucasov načrt pustil dediščino, o kateri se še danes razpravlja v mirovnih, okoljskih in delavskih gibanjih. Načrt je tudi navdihnil ustanovitev Centra za alternativne industrijske in tehnološke sisteme (CAITS) na Politehniki severovzhodnega Londona (zdaj Univerza severovzhodnega Londona) in Enote za razvoj alternativnih izdelkov (UDAP) na Politehniki Coventry. Mike Cooley, eden od upravnikov trgovine, je prejel nagrado "Nagrada za pravilno življenje« (znana tudi kot »alternativna Nobelova nagrada«).23 Istega leta ga je odpovedal Lucas Aerospace. Kot direktor tehnologije pri Greater London Enterprise Boardu je lahko še naprej razvijal tehnologije, osredotočene na človeka.

Film: Ali nihče ne želi vedeti?

Leta 1978 je Open University, največja javna univerza v Veliki Britaniji, naročila filmski dokumentarni film "Ali nihče ne želi vedeti?", v katerem povedo svoje reči trgovci, inženirji, kvalificirani in nekvalificirani delavci: https://www.youtube.com/watch?v=0pgQqfpub-c

Okolju in ljudem prijazno proizvodnjo lahko oblikujemo le skupaj z zaposlenimi

Primer Lucasovega načrta bi moral spodbuditi gibanje za podnebno pravičnost, da se približa predvsem delavcem v »podnebju neprijaznih« panogah in proizvodnjah. Posebno poročilo APCC "Strukture za podnebju prijazno življenje" navaja: "Procese sprememb na področju pridobitnih zaposlitev v smeri podnebju prijaznega življenja je mogoče olajšati z aktivnim sodelovanjem delovne sile z operativno in politično podporo ter podnebno usmerjeno -prijazno življenje«.24

Lucasovim delavcem je bilo že od samega začetka jasno, da njihov načrt ne bo revolucioniral celotnega britanskega industrijskega okolja: »Naši nameni so veliko bolj premišljeni: nekoliko želimo izzvati osnovne predpostavke naše družbe in k temu prispevati majhen delež. s prikazom, da so se delavci pripravljeni boriti za pravico delati na izdelkih, ki dejansko rešujejo človeške probleme, namesto da bi jih sami ustvarjali.«25

oteklina

Cooley, Mike (1987): Arhitekt ali čebela? Človeška cena tehnologije. London.

APCC (2023): Povzetek za odločevalce V: Posebno poročilo: Strukture za podnebju prijazno življenje. Berlin/Heidelberg.: Springer Spectrum. Na spletu: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=4225480

Löw-Beer, Peter (1981): Industrija in sreča: alternativni načrt Lucas Aerospace. S prispevkom Alfreda Sohn-Rethela: proizvodna logika proti politiki prisvajanja. Berlin.

Mc Loughlin, Keith (2017): Družbeno koristna proizvodnja v obrambni industriji: združeni odbor Lucas Aerospace in laburistična vlada, 1974–1979. V: Sodobna britanska zgodovina 31 (4), str. 524-545. DOI: 10.1080/13619462.2017.1401470.

Čakalna vrsta ali koristni projekti? V: New Scientist, letnik 67, 3.7.1975:10-12.

Salesbury, Brian (oJ): Zgodba o Lucasovem načrtu. https://lucasplan.org.uk/story-of-the-lucas-plan/

Wainwright, Hilary/Elliot, Dave (2018 [1982]): Lucasov načrt: nastaja nov sindikalizem? Nottingham

Opazil: Christian Plas
Naslovna fotografija: Worcester Radical Films

Opombe

1 Barometer neto pozitivnih zaposlenih za leto 2023: https://www.paulpolman.com/wp-content/uploads/2023/02/MC_Paul-Polman_Net-Positive-Employee-Barometer_Final_web.pdf

2 Löw-Beer 1981: 20-25

3 McLoughlin 2017: 4

4 Löw-Beer 1981: 34

5 McLoughlin 2017:6

6 Cooley 1987:118

7 Financial Times, 23.1.1976. januar XNUMX, citirano iz https://notesfrombelow.org/article/bringing-back-the-lucas-plan

8 Cooley 1987:119

9 New Scientist 1975, letnik 67:11.

10 Cooley 1987: 127.

11 Wainwright/Elliot 2018:40.

12 Wainwright/Elliot 2018: 101.

13 Cooley 1987:121

14 Cooley 1982: 121-122

15 Cooley 1987: 122-124.

16 Cooley 1987: 126-127

17 Cooley 1987: 128-129

18 Cooley 1987: 126-127

19 Löw-Beer 1981: 120

20 McLoughlin 2017: 10

21 Cooley 1987:140

22 McLoughlin 2017: 11-14

23 Salesbury nd

24 APCC 2023: 17.

25 Lucas Aerospace Combine Plan, citirano po Löw-Beer (1982): 104