Menschenrechte

Človekove pravice so za našo družbo nekaj samoumevnega. Toda ko gre za njihovo opredelitev, je marsikomu od nas težko. Kaj pa sploh so človekove pravice? Človekove pravice so tiste pravice, do katerih je vsak človek enako upravičen, ker je človek.

Razvoj 

Leta 1948 je takratnih 56 držav članic OZN prvič opredelilo pravice, do katerih bi morali biti upravičeni vsi na svetu. Tako je nastal najbolj znan dokument o človekovih pravicah »Splošna deklaracija o človekovih pravicah« (UDHR), ki je tudi podlaga za mednarodno varstvo človekovih pravic. Prej je bilo vprašanje človekovih pravic le stvar ustrezne nacionalne ustave. Motivacija za ureditev na mednarodni ravni je bila zagotoviti varnost in mir po obeh svetovnih vojnah.

V tej izjavi je bilo opredeljenih 30 členov, ki bi morali prvič v zgodovini človeštva veljati za vse - ne glede na narodnost, vero, spol, starost itd. Pomembni elementi UDČP so na primer pravica do življenja in svobode, prepoved mučenja, Suženjstvo in trgovina s sužnji, svoboda izražanja, svoboda veroizpovedi itd. Leta 1966 so OZN izdali še dva sporazuma: Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Skupaj z UDHR oblikujejo "Mednarodni zakon o človekovih pravicah". Poleg tega obstajajo dodatne konvencije ZN, kot sta Ženevska konvencija o begunceh ali Konvencija o otrokovih pravicah.

Razsežnosti in dolžnosti, povezane s človekovimi pravicami

Posamezne človekove pravice iz teh sporazumov lahko v bistvu razdelimo na 3 razsežnosti. Prva dimenzija prikazuje vse politične in državljanske svoboščine. Druga dimenzija je sestavljena iz ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic. Kolektivne pravice (pravice skupin) pa predstavljajo tretjo dimenzijo.

Naslovnik teh človekovih pravic je posamezna država, ki se mora držati določenih obveznosti. Prva dolžnost držav je dolžnost spoštovanja, torej države morajo spoštovati človekove pravice. Dolžnost varovanja je druga dolžnost, ki se je morajo države držati. Kršitve človekovih pravic morate preprečiti, in če je že prišlo do kršitve, mora država zagotoviti odškodnino. Tretja dolžnost držav je ustvariti pogoje za uresničevanje človekovih pravic (obveznost zagotavljanja).

Nadaljnji predpisi in dogovori

Spoštovanje človekovih pravic poleg držav preverjajo tudi Svet za človekove pravice v Ženevi in ​​številne nevladne organizacije (npr. Human Rights Watch). Human Rights Watch mednarodno javnost na eni strani opozarja na kršitve človekovih pravic in na drugi izvaja pritisk na nosilce političnih odločitev. Poleg mednarodno urejenih človekovih pravic obstajajo tudi drugi regionalni sporazumi in institucije o človekovih pravicah, kot so Evropska konvencija o človekovih pravicah in Evropsko sodišče za človekove pravice, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev ter Ameriška konvencija o človekovih pravicah.

Človekove pravice so pomembna dolgo pridobljena načela. Brez njih ne bi bilo pravice do izobraževanja, svobode izražanja ali veroizpovedi, zaščite pred nasiljem, preganjanjem in še veliko več. Kljub daljnosežnemu pojmovanju človekovih pravic se kršitve in neupoštevanje človekovih pravic dogajajo vsak dan, tudi v zahodnih državah. Mednarodno opazovanje, odkrivanje in poročanje o takšnih incidentih večinoma izvajajo nevladne organizacije (tukaj zlasti Amnesty International) in kaže, da je kljub vzpostavitvi pravic potreben ustrezen nadzor skladnosti.

Foto / video: Shutterstock.